Plovba po globokem modrem oceanu – s trstičnimi ladjami!

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ BOLIVIJE

PREDSTAVLJAJTE si, da se odpravljate na tisoče milj dolgo potovanje po morju. A namesto da je vaša ladja močna potniška ladja, ki ima vse udobje sodobnega hotela, je to navidez šibka ladja, narejena iz trstičja in zvezana z vrvjo! Res je, da lahko tehta do 50 ton, ampak kakšna tolažba je to, ko ste zunaj, na primer nekje na Tihem oceanu, in ob vas butajo veliki valovi.

Morda se zdi presenetljivo, a že večkrat so poskusili tako potovati. Čeprav je mnogim spodletelo, pa so dokazali vsaj nekaj – trstične ladje so glede na svojo zgradbo neverjetno trpežne. Ali bi želeli izvedeti, kako se te ladje izdeluje? Če da, potem se nam pridružite pri obisku ladjedelnice, ki je svetovno znana po svoji proizvodnji.

Obisk jezera Titikaka

Pot nas vodi visoko v južnoameriške Ande k jezeru Titikaka. Leži v nadmorski višini 3810 metrov in je najvišje jezero na svetu, po katerem se lahko pluje. Ko se vozimo ob obrežju, vidimo kolibe, narejene iz opeke in prekrite s slamo. V njih živijo domačini Ajmaranci, od katerih so nekateri strokovnjaki za izdelovanje trstičnih ladij. Ko se približamo kolibam, nas pozdravita ženski, ki tketa čudovito težko volneno tkanino, primerno za življenje na mrzlem Altiplanu. Ženski prenehata delati in nas predstavita svojima možema.

Po prisrčnem sprejemu nas moška povabita, da nas s svojim motornim čolnom prepeljeta na drugo stran jezera. Ko se vozimo ob obrežju, opazujemo prostrana področja trstičja totore. To trstičje, ki v višino zraste do dva metra in ni debelejše od svinčnika, se zlahka upogiba in je, kot pravita naša vodnika, zelo vodoodporno. Zaradi vseh teh lastnosti so totore nadvse primerne za trstične ladje in zato je jezero Titikaka magnet za tiste, ki želijo narediti takšne ladje.

»Več najinih ladij je po oceanih preplulo na tisoče milj,« nam zadovoljno povesta naša ajmaranska gostitelja, ko nam pokažeta modele in fotografije svojega dela. Kako ladjo spravijo na morje? Če ni prevelika, jo celo s tovornjakom prepeljejo do obale Tihega oceana. Drugače pa tja spravijo material in ladjo potem sestavijo. Ajmaranske izdelovalce ladij so zaradi njihovih spretnosti povabili tudi v Maroko, Irak in na Velikonočne otoke, da bi izdelovali ladje – vendar iz tamkajšnjega trstičja.

Izvemo, da je lahko ena sama ladja zgrajena iz več ton trstičja, še posebej če je namenjena dolgemu potovanju. Zakaj? Ker se trstičje postopoma prepoji z vodo. Daljše kot je predvideno potovanje, več trstičja je potrebno in ladje  morajo biti večje. Denimo ladja, ki tehta okoli sedem ton, bi morala biti plovna približno dve leti. »Ampak kako,« vprašamo, »se lahko ladje, ki so narejene predvsem iz suhih stebel, upirajo neusmiljenim silam odprtega morja?«

Čudo trstičja, vrvi in bambusa

Trpežnost trstičnih ladij ni le v skriti moči samih materialov, ampak tudi v spretnosti, kako iz teh materialov sestavijo končni izdelek – umetnost, ki se prenaša iz generacije v generacijo. Naš vodnik, ki ima na sebi pončo in volneno kapo z naušnicami za zaščito pred mrazom, nam razkrije nekaj teh staroveških veščin.

Pojasni nam, da gradbeniki najprej trstičje povežejo v snope, ki so tako dolgi, kot naj bi bila ladja. (Glej sliki 1 in 2.) Nato več teh snopov položijo skupaj in oblikujejo dva velika svežnja s premerom en meter ali več. Ta dva svežnja potem namestijo skupaj in oblikujejo dvojen ladijski trup, kar je še posebej plovna oblika.

Med in pod ta dva večja svežnja sočasno položijo še enega tanjšega. Večja svežnja nato vsakega zase privežejo k manjšemu z dolgo vrvjo, ki jo po celotni dolžini ladje ovijejo okoli dveh različno velikih svežnjev. (Glej sliko 3.) Kar 12 moških mora napenjati vrv in tako trstičje stiskajo v dva neprepustna in trdna trupa ladje, ki ju sedaj povežejo. (Glej sliko 4.) Zares, vrv je tako napeta, da med trstičje in vrv ni mogoče potisniti niti prsta. To je oblika, ki poveča odpornost na vodo.

Ko je trup končan (glej sliko 5), moški dodajo gredelj, krmilo, dvojni jambor (vsak v obliki narobe obrnjenega V, ki se opira na dva trupa), jadra in običajno še robnice, ki so tudi iz trstičja. Končno postavijo še vrhnji del iz bambusa in palmovih listov, za zaščito posadke pred neugodnimi vremenskimi razmerami. (Glej sliko 6.) Presenetljivo je, da končni izdelek nima niti enega kovinskega dela!

Ko ladja izpluje, trstičje med že tako napetimi zavoji vrvi nabrekne in tako je trup ladje še trdnejši. Končni rezultat vsekakor ni pomorski slabič, ampak močno plovilo. To nas privede do ključnega vprašanja: Kaj želijo dokazati ljudje, ki s temi preprostimi ladjami sedaj premagujejo dolga oceanska potovanja?

Raziskovanje skrivnosti preseljevanja

Trstične ladje jezera Titikaka so izrazito podobne srpasto oblikovanim trstičnim ladjam, ki so prikazane na staroveških egipčanskih umetninah. Nekatere kasnejše ladje so bile celo dovolj močne, da so plule po odprtem morju. Ali so te podobnosti naključne ali pa je nekoč obstajala vez med tema dvema narodoma? Čeprav je težko določiti, kdaj so se trstične ladje prvič pojavile v Južni Ameriki, dokazi namigujejo, da so najverjetneje obstajale že pred prihodom španskih zavojevalcev.

Razumljivo je, da so teorije o preseljevanju spodbudile razpravo o odnosu med kulturami Južne Amerike, Sredozemlja in Polinezije – še posebej glede njihove geografske ločenosti. »Med Perujem in Panamo je bila redna trgovska pot,« je dejal neki sodobni raziskovalec. »Zakaj potem ne bi obstajala tudi med Južno Ameriko in Polinezijo?«

Teorije norveškega raziskovalca Thora Heyerdahla niso padle na plodna tla. Čeprav sodobni pomorščaki dokazujejo, da so ljudje starega časa lahko pluli s trstičnimi ladjami do oddaljenih obal, kar je uspelo Heyerdahlu s trstično ladjo Ra II, ki so jo naredili Ajmaranci, je logično, da še vedno ostaja vprašanje, ali so to tudi res naredili? Čas bo morda odkril kaj več o tej zanimivi skrivnosti. Kakor koli že, preprosta trstična ladja kaže, da je res mogoče narediti trpežno plovilo iz celo najbolj preprostih materialov.

[Slike na strani 22]

Prečni prerez trupa

Pred napenjanjem

Po napenjanju

Dodani robnici in krov

[Vir slike]

Vir skic: Dominique Görlitz, www.abora2.com

 [Slike na strani 23]

GRADNJA TRSTIČNE LADJE

[Vir slike]

Foto: Carmelo Corazón, Coleccion Producciones CIMA

Koraki 1, 2, 5 in 6: Tetsuo Mizutani (UNESCO); korak 4: Christian Maury/GAMMA

[Navedba vira slike na strani 21]

Zgoraj: Tetsuo Mizutani (UNESCO)

[Navedba vira slike na strani 22]

Foto: Carmelo Corazón, Coleccion Producciones CIMA