Pogled v svet

»Telematere« priskrbijo boljšo hrano

V Madridu v Španiji so zelo zaposleni samski ljudje, ki imajo radi dobro hrano, a nimajo časa ali želje, da bi kuhali, odkrili nenavadno rešitev. Po internetu najamejo »telemamo«, piše v španskem časopisu El País. Njihova posvojena mama jim s taksijem dvakrat tedensko pošlje zdravo in doma pripravljeno hrano, ki ima trajnost več dni. V obrokih so ribe, testenine, zelenjava, stročnice, meso, sadje in mlečni izdelki. »Telemama« vzdržuje telefonski stik z vsakim novim »posvojencem«, tako da preverja stanje v njegovem hladilniku, kaj rad jé in kaj potrebuje. Dnevne dostave v pisarne so mogoče za štiri ali več ljudi, obstaja pa tudi meni za konec tedna.

 Predor za krastače

Inženirji, ki so gradili avtocesto na kanadskem otoku Vancouver, so bili presenečeni, ko so odkrili, da je avtocesta prečkala drugo pomembno pot – »pot krastač«. V reviji Beautiful British Columbia je pisalo, da so videli »stotisoče polarnih krastač, ki so velike tri centimetre,« prečkati nedokončano avtocesto, ko so se selile s svojih močvirnatih paritvenih področij v višje okolje. Škoda, ki bi jo avtocesta lahko naredila krastačam, je »projektantom povzročila nemalo preglavic«. Kako rešiti problem? Craig Barlow, okoljski koordinator projekta, je povedal, da so inženirji naredili »ogradni sistem, ki seleče se krastače usmerja v posebej narejene suhe kanale pod cesto«. Polarna krastača, piše v reviji, je »zelo občutljiva na onesnaženje vode, izgubo okolja in klimatske spremembe«.

Sleparji bogatijo na račun 11. 9.

V manj kot enem dnevu po terorističnih napadih 11. septembra 2001 so tatje in sleparji pričeli izkoriščati žalost in radodarnost, ki sta sledili dogodku. Nekateri so se predstavili kot reševalci in kradli s prizorišča. Neke noči je bil ukraden celo tritonski buldožer. Goljufi so se pojavljali kot gobe po dežju. Nekateri so prodajali ponarejeno opremo za zaščito pred bioterorizmom in zdravila proti vraničnemu prisadu. Drugi so kot spominek prodajali nepristno zemljo s kraja dogodka. Številni so predložili lažna življenjska zavarovanja in zahtevke o povrnitvi premoženjske škode. Neki par je poskušal zbirati denar, trdeč, da je katastrofa poškodovala njuno stanovanje, ki je od prizorišča oddaljeno pravzaprav šest kilometrov. Mnogi so prejeli izplačila za »umrle« sorodnike, ki so še živi ali pa nikoli niso obstajali. Kramarji so prodajali zastave in značke pod pretvezo, da bodo izkupiček dobile agencije za pomoč. Vendar se to ni nikoli zgodilo. Številni sleparji so uporabljali spletne strani, da so zbirali denar za žrtve, kakor so trdili. Nekateri so prevzeli imena s seznama pogrešanih in klicali njihove družine za podrobne informacije, ki so jih potem uporabili, da so ukradli žrtvino identiteto. Raziskave so še v teku.

Tuberkuloza ostaja

Tuberkuloza (TBC) še zdaleč ni izkoreninjena, piše v buenosaireškem časopisu Clarín. To še zlasti velja za države, kjer je precejšnja revščina. V Argentini je »vsako leto 14.000 novih primerov«, piše v članku. »Glede na poročilo Svetovne zdravstvene organizacije [. . .] ta bolezen na leto še vedno ubije približno dva milijona ljudi.« Čeprav se TBC pogosto povezuje s podhranjenostjo in revščino, pa njena infekciozna narava ogroža vse ljudi. »Tuberkuloza je zelo nalezljiva in podira vse družbene ovire,« pravi dr. Julio González Montaner, ki je pionir v uporabi zdravil proti TBC-ju. Pojasnil je, da se človek lahko okuži na letalu, v svoji okolici ali na delovnem mestu.

Prvi zakon o svetlobni onesnaženosti

Češka je prva država, ki z zakonom prepoveduje svetlobno onesnaževanje, poroča Berliner Morgenpost. Zakon, znan kot Zakon o zaščiti atmosfere, je začel veljati 1. junija 2002. Astronomi in tudi prebivalci na splošno so ga močno podprli. Zakon definira svetlobno onesnaženost kot »vsako obliko razsvetljave z umetno svetlobo, ki se razprši zunaj področij, namenjenih osvetljevanju, še posebej če je usmerjena nad obzorje«. Državljani in organizacije morajo omejiti nepotrebno svetlobo, ki ovira opazovanje nočnega neba, tako da uporabljajo luči z zaslonom. S takšnimi lučmi so v središču Brna celo pred 1. junijem znatno omejili nepotrebno svetlobo. »Izboljšanje je senzacionalno,« je dejal češki astronom Jan Hollan.

Svetovni problemi pismenosti

Kako dobro so dijaki dandanes izobraženi? Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj je opravila raziskavo, ki je temeljila na preizkusih znanja 265.000 srednješolcev, starih 15 let in iz 32 držav. Želela je oceniti »stopnjo znanja in sposobnosti, ki ju učenci potrebujejo za celostno sodelovanje v družbi in dosežejo ob koncu obveznega izobraževanja«. Njihove ugotovitve kažejo, da je 6 odstotkov učencev pod »najnižjo ravnjo sposobnosti branja«. Nadaljnjih 12 odstotkov šolarjev obvlada le »zelo osnovne bralne naloge, kot je najti enostavne informacije ali prepoznati glavno temo v besedilu«. V vseh državah so bila dekleta v pismenosti povprečno boljša od fantov. Finski učenci so bili najboljši v branju, medtem ko so japonski in korejski prednjačili v naravoslovju in matematiki. »Več kot četrtina učencev v 20 državah od 28 sodelujočih meni, da je šola mesto, kamor ne želijo iti,« piše v raziskavi.

Neobjavljene novice

»Katerih dogodkov zaradi ‚apokalipse‘ [11. september 2001] mediji niso objavili?« so se spraševali pri francoski reviji Médias. Najpomembnejše novice, ki niso bile objavljene v 12 nacionalnih in lokalnih časopisih v Franciji, so bile novice o ameriškem bombniku, ki je bil sestreljen nad Irakom, o potresu, ki je stresel Tajvan, o tajfunu, ki je na Japonskem ubil pet ljudi, in o verskem nasilju v Nigeriji, zaradi katerega je umrlo najmanj 165 ljudi. Druge novice, ki jih je zasenčila katastrofa Svetovnega trgovinskega centra, je bil športni škandal in kako je 15-letno dekle smrtno zabodlo 14-letnika. Edini francoski dnevnik, ki je ohranil načrtovano naslovnico, je bil športni časopis. A kot je pisalo v Médiasu, se je to zgodilo zato, ker fotografija, ki je prikazovala nogometaše ob minuti molka pred začetno podajo žoge, ni prispela pravočasno, da bi jo lahko dali na naslovnico.

Zapuščina 40-letnega kajenja

Angleška kraljeva zdravniška univerza je leta 1962 v Smoking and Health »objavila prvo jasno opozorilo kakega uradnega organa v Britaniji o nevarnostih tobaka«, piše v londonskem The Independentu. Takrat je kadilo 70 odstotkov moških in 43 odstotkov žensk. V naslednjih 40 letih »je v Britaniji zaradi kajenja umrlo 5 milijonov ljudi, 12-krat toliko, kolikor jih je bilo ubitih v drugi svetovni vojni«. Čeprav sedaj kadi samo 29 odstotkov moških in 25 odstotkov žensk, »mladim še vedno reklamirajo, pretirano hvalijo in prodajajo« cigarete, piše v The Independentu. Glede na nedavno poročilo Kraljeve univerze poraba tobaka zopet narašča in je še vedno vodilna nevarnost javnemu zdravju. Sir Richard Doll, ki je v 1950-ih letih v inovativni raziskavi povezal kajenje in pljučnega raka, pravi, da ni nikoli prepozno opustiti to razvado. Dodaja: »Reči želim: nehajte kaditi ter bolj in dlje časa uživajte življenje.«