Zasebnost – paradoks

»ŠE NAJREVNEJŠI MOŽAK LAHKO V SVOJI KOČI KLJUBUJE VSEM SILAM KRONE.« (WILLIAM PITT, BRITANSKI POLITIK, 1759–1806)

PITT s svojimi besedami namiguje na zamisel, da bi morala vsakemu posamezniku pripadati pravica do nekaj zasebnosti, da bi si določen del svojega življenja ogradil pred neželenim nadzorom.

Zasebnost lahko ljudem iz različnih kultur pomeni različne reči. Denimo na tihomorskem otočju Samoa hiše pogosto sploh nimajo zidov in skoraj vse družinske dejavnosti znotraj hiše so zlahka vidne od zunaj. Vendar je celo tam neolikano vstopiti v hišo brez povabila.

 Že dolgo ljudje priznavajo potrebo bo določeni meri posameznikove zasebnosti. Tisoče let pred slavno izjavo Williama Pitta je Biblija pokazala, da je treba spoštovati zasebnost drugih. Kralj Salomon je napisal: »Poredko zahajaj v hišo svojega bližnjega, da se te ne naveliča in te ne zasovraži.« (Pregovori 25:17, SSP) Apostol Pavel je opomnil: ‚Prizadevajte si [. . .] ne vmešavati se v tuje posle.‘ (1. Tesaloničanom 4:11, NW)

Pravica do zasebnosti je tako pomembna, da jo The UNESCO Courier imenuje »temelj državljanskih pravic«. Podobno se je izrazil vplivni latinskoameriški politik: »V nekem pogledu so vse človekove pravice le različni vidiki pravice do zasebnosti.«

Kljub temu so vlade in policijske organizacije vse bolj prepričane, da morajo v današnjem svetu naraščajočega kriminala in svetovnega terorizma za to, da bi zaščitili svoje državljane, prebiti zid zasebnosti. Zakaj? Ker kriminalni elementi v družbi uporabljajo pravico do zasebnosti kot pretvezo za hudobnost. Zato obstajajo prizadevanja, da bi se uravnovesilo odgovornost vlade pri varovanju svojih državljanov in posameznikovo pravico do zasebnosti.

Zasebnost proti varnosti

Teroristični napadi 11. septembra 2001 so pretresli svet in spremenili gledišče mnogih o pravici vlade, da vdre na nekatera področja posameznikove zasebnosti. »Enajsti september je spremenil zadeve,« je za BusinessWeek povedal nekdanji ameriški zvezni komisar za trgovino. Omenil je še: »Teroristi se smukajo v družbi, v kateri je njihova zasebnost varovana. Če je za to, da bi se jih izbezalo, potrebno nekaj vdiranja v zasebnost, bo večina ljudi rekla ‚Prav, kar dajte‘.« Revija še poroča: »Ankete, opravljene po 11. septembru, kažejo, da je 86 % Američanov naklonjenih bolj razširjeni rabi sistemov za prepoznavanje obraznih potez, 81 % jih hoče natančnejše nadzorovanje bančnih transakcij in transakcij s kreditno kartico, 68 % pa jih podpira državljanske identifikacijske izkaznice.«

Vrsta identifikacijskih izkaznic, o katerih premišljujejo nekatere zahodne vlade, bi lahko hranile lastnikove prstne odtise in sliko mrežnice ter omogočile dostop do lastnikove morebitne kazenske evidence in njegovih finančnih podatkov. Tehnično je mogoče informacije z identifikacijske izkaznice povezati z informacijami o kreditni kartici in primerjati z videonadzornimi kamerami za prepoznavanje obraznih potez. Tako bi bilo možno hudodelce aretirati takoj po tem, ko bi kupili material, ki ga nameravajo uporabiti za kriminalno dejavnost.

Če se kriminalci skušajo ogniti odkritju tako, da skrivajo bombe, pištole in nože pod obleko ali celo za trdnimi zidovi doma, jih je še vedno mogoče zasačiti. Naprave, ki so na voljo nekaterim varnostnim službam, lahko prikažejo, kaj imate pod svojimi oblačili. Novejše radarske naprave omogočajo policiji, da identificira posameznike, ki se premikajo ali celo dihajo v sosednji sobi. Ali pa zmogljivejše nadzorovanje nujno pomeni tudi manjši delež kaznivih dejanj?

Ali kamere odvračajo kriminalce?

Ko je delež kaznivih dejanj v Bourku na avstralskem podeželju pričel bliskovito naraščati, so namestili štiri videokamere sistema televizije zaprtega kroga (CCTV). Rezultat je bil izjemen upad števila kaznivih dejanj. Vendar takšen uspeh ni vsesplošen. V Glasgowu na Škotskem so za to, da bi znižali delež kaznivih dejanj, leta 1994 namestili 32 sistemov CCTV. Študija, ki jo je izvedla Scottish Office Central Research Unit, je pokazala, da je v letu po namestitvi teh naprav število nekaterih vrst kaznivih dejanj  upadlo. Vendar je v poročilu pisalo: »Število kaznivih dejanj nedostojnega vedenja, med drugimi tudi prostitucije, se je povečalo za 120 prekrškov, kazniva dejanja nepoštenosti so se povečala za 2185, število različnih drugih kaznivih dejanj (tudi tista, ki so povezana z drogami) se je povečalo za 464 prekrškov.«

Četudi nadzorovanje zniža kriminal na nekem področju, pa ne more znižati celotnega deleža kaznivih dejanj. The Sydney Morning Herald je poudaril fenomen, ki ga policija in kriminologi imenujejo »sprememba kraja, časa, načina, oblike in vrste kaznivih dejanj«. V časopisu je pisalo: »Ko kriminalci ugotovijo, da jih lahko pri kaznivem dejanju ujame kamera ali pa policija, ki patruljira na določenem območju, se preselijo na drugo prizorišče, da bi storili kaznivo dejanje.« Mogoče se ob tem spomnite besed, ki so bile dolgo pred tem izrečene v Bibliji: ‚Vsak, kdor dela hudobno, sovraži luč in ne hodi k luči, da se ne karajo dela njegova.‘ (Janez 3:20)

 Policijskim organizacijam je pravi izziv bojevati se proti kriminalu, sovraštvu in nasilju, ker celo najbolj napredni radarski in rentgenski sistemi za nadzorovanje ne morejo zaznati, kaj je v posameznikovem umu in srcu, in prav tukaj je treba stopiti v boj.

Kljub temu obstaja že zdaj oblika nadzora, ki je mnogo bolj prodorna kot katera koli tehnika, ki jo je doslej iznašel človek. O tej obliki nadzora in pozitivnem učinku, ki ga lahko ima na človeško vedenje, se bo razpravljalo v naslednjem članku.

[Poudarjeno besedilo na strani 6]

»Teroristi se smukajo v družbi, v kateri je njihova zasebnost varovana.«

[Okvir/slika na strani 7]

Kako Zaupna Je Vaša Zdravstvena Dokumentacija?

Veliko ljudi morda meni, da je njihovi zdravstveni dokumentaciji – opisu njihovega komuniciranja z zdravnikom in bolnišnico – zaupnost zajamčena. Vendar »imate lahko lažen občutek varnosti«, kot opozarja Privacy Rights Clearinghouse, organizacija za zaščito zasebnosti. Simson Garfinkel v svoji knjigi Database Nation—The Death of Privacy in the 21st Century o razmerah v Združenih državah pravi: »Danes ima zdravstvena dokumentacija širšo vlogo. [. . .] Uporabljajo jo delodajalci in zavarovalnice, da bi se odločili, koga zaposliti in koga zavarovati. Uporabljajo jo bolnišnice in verske organizacije za zbiranje prispevkov. Na veliko jo kupujejo celo tržniki, ki so na lovu za koristnimi informacijami o morebitnih kupcih.«

Garfinkel prav tako opaža: »Postopek zaupnosti otežuje dejstvo, da med običajnim pregledom v bolnišnici potrebuje dostop do pacientove kartoteke 50–75 ljudi.« Pacienti se ponekod sami nezavedno odrečejo svoji pravici do zasebnosti, ko podpišejo vsesplošno odpoved pravicam ali obrazce s splošno privolitvijo ob sprejemu v bolnišnico. S podpisom teh obrazcev »dovolite zdravstvenemu delavcu, da vaše zdravstvene podatke posreduje zavarovalnicam, vladnim službam in drugim«, pravi Privacy Rights Clearinghouse.

[Okvir/slike na strani 8]

Zasebnost nasproti trgovskim interesom

Ljudje, ki uporabljajo internet, so še posebej izpostavljeni neželenemu nadzoru. Privacy Rights Clearinghouse pravi: »Skoraj ni elektronske aktivnosti ali storitve, ki zagotavlja absolutno pravico do zasebnosti. [. . .] Internetni uporabniki lahko snamejo informacije in dokumente s spletnih mest [. . .], lahko pa le preprosto ‚brskajo‘ po teh storitvah brez kakršne koli druge izmenjave informacij. Številni uporabniki domnevajo, da je takšno početje anonimno. Vendar ni. Številne elektronske aktivnosti je mogoče beležiti, med drugim tudi do katerih novičarskih skupin ali datotek je imel naročnik dostop in katera spletna mesta je obiskal. [. . .] Zapisi o naročnikovem ‚brskalnem vzorcu‘ [. . .] so potencialen dragocen vir prihodka. [. . .] Tistim, ki se ukvarjajo z direktno prodajo, so te informacije uporabne kot osnova za sestavljanje seznamov z določeno ciljno skupino uporabnikov interneta, ki imajo podobne interese in vedenjske vzorce.«

Le kako drugače bi se vaše ime lahko znašlo na poštnem seznamu za direktno prodajo? Vaše ime lahko pride na seznam, ko storite katero od naslednjih reči:

▪ Izpolnite obrazec za garancijo ali registracijo izdelka.

▪ Se včlanite v klub, organizacijo oziroma dobrodelno ustanovo ali pa jim darujete denar.

▪ Se naročite na revijo, včlanite v knjižni oziroma glasbeni klub.

▪ Objavite svoje ime in naslov v telefonskem imeniku.

▪ Sodelujete v loterijskem žrebanju ali drugih tekmovanjih.

Poleg tega obstaja možnost, če plačate živila s plačilno, kreditno ali bančno kartico, da podjetje, medtem ko čitalec prebere črtno kodo živila, poveže vaše ime in naslov s seznamom živil, ki jih kupujete. Tako je mogoče sestaviti podrobno podatkovno zbirko vaših nakupovalnih navadah in morda to uporabiti v tržne namene. *

[Podčrtna opomba]

[Slika na straneh 6, 7]

Ali nadzorovanje zmanjšuje kriminal?