Izraz ljubezni v težavnih časih

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ NIGERIJE

NEDELJO, 27. januarja 2002, so v Lagosu v Nigeriji imenovali črna nedelja. Pri eksploziji v podzemnem skladišču orožja se je močno streslo vse mesto in razsvetlilo večerno nebo. Med večurnimi eksplozijami so na območju treh kilometrov deževale granate in razbitine, zaradi česar je mesto zajela panika.

Napihnjene govorice so ljudi prestrašile. V grozi so se zgrinjali na ulice, ne vedoč, pred čim bežijo in kam gredo. V večernem mraku jih je na stotine, skupaj z mnogimi otroki, ki jih je zajela panika, steklo v temačne vode kanala in utonilo. Hiše, šole in poslovni objekti so bili uničeni ali hudo poškodovani, zato so tisoči ostali brez doma in službe. Ocenili so, da je v tragediji izgubilo življenje 1000 ljudi. Poznejše ocene so bile še višje.

Iz stanovanjskih področij okoli vojaških objektov, kjer so bile te eksplozije, so pozneje prinesli kakih 1350 neeksplodiranih bomb, raket in ročnih bomb. Neki moški je v dnevni sobi našel kovinski predmet. Ker ni vedel, da je to bomba, ga je vzel v roke, dal v prtljažnik in odpeljal oblastem.

Ko so v nigerijskem podružničnem uradu Jehovovih prič slišali za eksplozije, so se takoj povezali s starešinom v Lagosu in na področje poslali 16 potujočih nadzornikov, da bi ocenili razmere 36.000 lagoških Prič. Podružnica je poslala milijon nair (okoli 10.000 EUR) skupaj z naročilom, naj ustanovijo odbor za pomoč.

 Med Pričami so drobci granate hudo poškodovali enega moškega; na žalost sta dve mladenki izgubili življenje; poškodovani sta bili tudi kraljestveni dvorani ter domovi 45 družin.

V drugem delu mesta se je 2. februarja 2002, šest dni po eksplozijah streliva, razplamtel etnični nemir. Po podatkih Rdečega križa je v boju umrlo 100 ljudi, 430 jih je bilo poškodovanih, 3000 pregnanih in 50 hiš so požgali. Člani odbora za pomoč, ki so prej poskrbeli za potrebe prizadetih na »črno nedeljo«, so sedaj hitro poiskali krščanske brate in sestre na tem področju.

V tem času ni nihče od Prič izgubil življenja, ker je bila takrat, ko so se pričeli boji, večina na okrajnem zboru. Toda mnogi iz petih občin na področju se niso več imeli kam vrniti, saj njihovih domov ni bilo več. Krščanski bratje in sestre so jih voljno vzeli k sebi. Neki Priča, ki je zdravnik, in njegova žena sta nastanila 27 oseb, ki so ostali brez doma.

Priče v Lagosu, ki pri eksplozijah in etničnih bojih niso bili oškodovani, so velikodušno prispevali hrano, oblačila in hišne potrebščine. Mestni nadzornik je poročal: »Bratovščina z lagoškega področja prispeva veliko več, kot potrebujejo prizadeti.« Podružnični urad je moral pisati občinam in jih prositi, naj nehajo prispevati. Tri polne tovornjake preostalega materiala so poslali v skladiščenje v podružnični urad.

Občinski starešine so obiskali mnoge prizadete in družinske člane umrlih. Prizadevali so si jim dati svetopisemsko tolažbo. Odbor za pomoč je organiziral popravila poškodovanih domov. Prizadete pri obeh nesrečah so oskrbeli z gospodinjskimi potrebščinami, oblačili in živili; tistim pa, ki so ostali brez doma, so pomagali do varne namestitve. Odbor je pomagal skupaj 90 družinam in posameznikom.

Mnogi prizadeti so bili zaradi prejete pomoči prevzeti. Neki Priča je pred članom odbora vzkliknil: »Dokler bom živ, bo Jehova moje ‚pribežališče in moč‘!« (Psalm 46:1, 2)

Nepriče so opazovali, kako so Jehovove priče v teh stiskah skrbeli drug za drugega. Stric ene od preminulih Prič je starešinam iz občine, katero je obiskovala, rekel: »Še bom prišel, da se vam bom res zahvalil in se še kaj naučil.« Svojim domačim pa je rekel: »To, kar sem videl v Lagosu, je bilo izredno. Tega, kar so storili ti ljudje, niso naredili niti sorodniki.«

[Slika na strani 13]

Tovornjak, naložen s humanitarnim tovorom

[Slika na strani 13]

Nekateri, ki so prejeli pomoč

[Slika na strani 14]

Ta par je nastanil 27 oseb, ki so ostale brez doma

[Slika na strani 14]

Priče popravljajo poškodovan dom

[Navedba vira slike na strani 13]

Zgoraj: Sam Olusegun - The Guardian