Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

»Nemi klic na pomoč« – kmalu preteklost!

»Nemi klic na pomoč« – kmalu preteklost!

»Nemi klic na pomoč« – kmalu preteklost!

»V PRIMERJAVI s sorazmerno bližnjo preteklostjo živimo v svetu obilja. [. . .] Hrane je za vse več kot dovolj – teoretično.« Tako pravi študija Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Če je to res, v čem je potem pravi problem, ki povzroča nedohranjenost?

»Problem je v tem, da se hrane ne prideluje enakomerno, niti se je enakomerno ne razdeljuje,« pravijo pri SZO. »V bogatih državah v razvoju revni vse prevečkrat stojijo ob strani praznih rok, in s praznimi trebuhi, medtem ko se obilno žetev in gore pridelkov izvaža za velik denar. Kratkoročni dobički za maloštevilne – dolgoročne izgube za mnoge.« Nedavna raziskava Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) kaže, da ‚najbogatejša petina ljudi‘ na tem planetu ‚poje 45 odstotkov vsega mesa in rib; najrevnejša petina dobi samo 5 odstotkov‘.

Po drugi strani »je vzrok nedohranjenosti tudi nedosegljivost dobre izobrazbe in točnih informacij«, pravijo pri Skladu Združenih narodov za otroke in dodajajo: »Brez informacijskih strategij ter boljših in dostopnejših izobraževalnih programov ni mogoče razviti vednosti, veščin in navad, ki so potrebne za zmago nad nedohranjenostjo.« Zaradi pomanjkanja hrane pa potem slabi zdravje in človek ni več sposoben pridobivati boljše izobrazbe – še en začarani krog.

Pravica in nesebično zanimanje za druge

Toda nekateri strokovnjaki na tem področju so kljub takšnim vznemirljivim oviram še naprej optimistični. Generalni direktor FAO, Jacques Diouf, je denimo izrazil naslednje upanje: »Imam vizijo o svetu, v katerem ima vsak moški, ženska in otrok dovolj hranljive in varne hrane, in to prav vsak dan. V moji viziji so pošastne skrajnosti med bogastvom in revščino zmanjšane. Vidim strpnost, in ne diskriminacije; mir, in ne državljanskih sporov; ohranjene habitate, in ne uničevanja okolja; splošno blaginjo, in ne izčrpavajočega obupa.«

Toda kot smo videli, bo za uresničitev takšnih upov treba več od povečanja pridelave hrane in njenega večjega razdeljevanja. Potrebna sta vsesplošna pravičnost in nesebično zanimanje za druge. Ti plemeniti lastnosti pa nista značilnosti sodobnega komercializma.

Ali je mogoče odstraniti takšne velikanske ovire, kot so pohlep, revščina, boji in sebičnost, ter nedohranjenost pomesti z zemlje? Ali pa so to neuresničljive sanje?

Edina prava rešitev

Glede na Biblijo ne smemo biti presenečeni nad temeljnimi problemi, ki vodijo v nedohranjenost. V Božji Besedi piše: »V zadnjih dneh nastanejo nevarni časi. Kajti ljudje bodo samoljubni, lakomni, [. . .] brezsrčni, nespravljivi, [. . .] nedobroljubni, [. . .] ki sicer hranijo podobo pobožnosti, njeno moč pa so zatajili.« (2. Timoteju 3:1–5)

Ali lahko človeštvo brez Božje pomoči odstrani takšna globoko ukoreninjena stališča? Ne zdi se verjetno, kajne? Morda ste opazili, da imajo včasih ljudje na oblasti glede družbenih problemov človeštva dobre namene, toda potem sebičnost, ljubezen do denarja in nepopolnost drugih posežejo vmes in ohromijo tudi najbolj iskrena prizadevanja. (Jeremija 10:23)

Toda izhod iz tega niso neuresničljive sanje. Biblija obljublja, da bo Božje kraljestvo odstranilo problem nepravičnosti ter vseh drugih nadlog, ki mučijo današnje človeštvo.

Izaija 9:6, 7 nam daje naslednje veličastno upanje: »Dete nam je rojeno, sin nam je dan, in vladarstvo pride na ramo njegovo, in ime njegovo se bo imenovalo: Čudoviti, Svetovalec, Mogočni Bog, Oče večnosti, Knez miru. Pomnoževanju njegovega vladarstva in miru ne bode konca na prestolu Davidovem in nad kraljestvom njegovim, da ga utrdi in podpre s pravico in pravičnostjo od tega časa do vekomaj. Gorečnost GOSPODA nad vojskami stori to.«

To je prav tisto Kraljestvo, za katero molijo ljudje, ko pri izrekanju Gospodove molitve Bogu rečejo: »Pridi kraljestvo tvoje.« (Matevž 6:9, 10) Ne spreglejte, da je Izaija omenil, da bo ‚to storila gorečnost GOSPODA nad vojskami‘. Da, Bog Jehova se že od nekdaj zelo zanima za to, da bi poskrbel za potrebe ljudi. Zemljo je oblikoval tako, da lahko rodi obilo hrane za vse.

V Psalmu 65:9–13 piše o njem tole: »Ti si obiskal zemljo in ji dal obilost, močno jo obogatil. Potok Božji je napolnjen z vodami. Pripravljaš jim žito, ko si jo tako obdelal, napojil njene brazde in ji razmočil njene grude; z deževjem si jo zrahljal, kal njeno blagoslovil. [. . .] Pašniki so vsi polni čred in doline so pogrnjene z obilim žitom.«

Da, Stvarnik, Jehova, je najboljši skrbnik človeštva. On »daje hrane vsemu mesu, ker vekomaj traja milost njegova«. (Psalm 136:25)

Prepričani smo lahko, da bo pod Božjim kraljestvom v rokah Kristusa poskrbljeno za vse ljudi. »Preobilo bode žita v deželi, do vrhov gorá,« pravi Biblija. Pravična pa bo tudi porazdelitev hrane, saj ‚bo [Jezus Kristus] rešil siromaka, ki vpije na pomoč, in ubožca, ki mu ni pomočnika. [. . .] Duše potrebnih bo rešil.‘ (Psalm 72:12, 13, 16) Zato le pogum! Tega ‚nemega klica na pomoč‘ bo kmalu in za vselej konec!

[Poudarjeno besedilo na strani 11]

»Odstranitev lakote in nedohranjenosti je tehnično izvedljivo. Imamo sredstva. Izziv je [. . .] nekaj skupaj ukreniti na državni in mednarodni ravni.« (Svetovna zdravstvena organizacija)

[Slika čez celo 10. stran]