Pogled v svet

Vešči oponašalci

Škorci naj bi znali oponašati več kot 40 glasov različnih ptic. A to še ni vse. Opazovali so navadne škorce, ki so oponašali avtobuse, sirene, motorne žage, avtomobilske alarme, ovce in celo rezgetajoče konje. Sedaj pa so ti ptiči na svoj repertoar uvrstili nov glas – zvonjenje mobilnega telefona. Zato, »če slišite, da zunaj zvoni mobilni telefon, boste morda presenečeni ugotovili, da ima ta ‚telefon‘ perje«, piše v reviji National Geographic. »S širjenjem mobilnih telefonov bodo verjetno tudi navadni oponašalci, majne in drugi ptiči, ki oponašajo, razširili svoj repertoar,« piše v reviji.

 ‚Laganje je težko delo za možgane‘

Raziskovalci s Pensilvanske univerze so ugotovili, da morajo možgani za izrekanje laži veliko bolj delati kot pa za govorjenje resnice. Dr. Daniel Langleben je preučeval ta fenomen, tako da je uporabljal napravo za funkcijsko magnetnorezonančno slikanje (fMRS) in točno določil, kateri deli možganov delujejo, kadar človek laže. Ko informacija pride do naših možganov, jo morajo ti najprej obdelati. Nato »lažnivec skoraj instinktivno najprej pomisli na odgovor, ki drži, preden si izmisli ali pove netočen odgovor«, piše v meksiškem The Newsu. »V možganih nikoli ne dobiš odgovora brez truda,« pravi Langleben. »Proces laganja je bolj zapleten kot govorjenje resnice in zahteva večjo dejavnost nevronov.« Ta povečana dejavnost nevronov se na fMRS pokaže kot prižgana žarnica. »Celo za možgane najboljših govornikov je laganje težko delo,« piše v časopisu.

Vse večja svetovna zaloga orožja

V letu 2001 naj bi policija, vojska, uporniške sile in posamezniki po svetu imeli 639 milijonov kosov ročnega strelnega orožja, poroča Small Arms Survey 2002 v raziskavi, ki so jo podprli ZN. »To je najmanj 16 odstotkov več od prejšnjih ocen,« piše v Surveyu. Še več, svetovna zaloga ročnega strelnega orožja zaradi nove proizvodnje vsako leto naraste za približno 1 odstotek. Sedaj pištole, puške, minomete in prenosne raketne lanserje proizvajajo v več kot 98 državah sveta v najmanj 1000 tovarnah. Glede na poročilo »naj bi [celotna] vrednost svetovne proizvodnje ročnega strelnega orožja, skupaj z municijo, v letu 2000 [. . .] znašala najmanj 7 milijard evrov«. Od 80 do 90 odstotkov svetovne trgovine z ročnim strelnim orožjem je legalne, največ orožja (59 odstotkov) pa imajo civilisti.

Ubijalski smog

»Kar petino smrtnih primerov zaradi pljučnega raka v mestih povzročijo drobceni onesnaževalci, večinoma iz izpušnih plinov,« piše v reviji New Scientist. Raziskovalci so v Združenih državah in Kanadi 16 let opazovali življenje skoraj polovice milijona Američanov, pri tem pa upoštevali dejavnike tveganja, kot so starost, spol, rasa, kajenje, prehrana, uživanje alkohola in izpostavljenost onesnaževalcem na delovnem mestu. »Raziskovalci so se osredinili na delce, ki so v premeru manjši kot 2,5 mikrometra,« piše v New Scientistu, ker »naj bi ti mikroskopski delci ubijali tako, da se nalagajo globoko v pljuča«. Raziskava je pokazala, da je v nekaterih mestih nevarnost izpostavljenosti smogu »primerljiva z nevarnostjo dolgotrajnega pasivnega kajenja«, piše v reviji.

Neregistrirana rojstva

»Vsako leto se ne registrira rojstva več kot 50 milijonov otrok – več kot 40 odstotkov vseh rojstev na svetu,« poroča Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef). Dodaja še: »V 39 državah najmanj 30 odstotkov vseh otrok ob rojstvu ni registriranih, v 19 državah pa je ta delež najmanj 60-odstoten.« Kaj to pomeni? Brez rojstnih listov otroci pravno ne obstajajo in to jim lahko omeji dostop do osnovnih človekovih pravic. »Vpis v rojstno matično knjigo je osnovna človekova pravica, ki odpira vrata do drugih pravic, kot so izobrazba, zdravstvena oskrba [. . .] ter zaščita pred diskriminacijo, zlorabo in izkoriščanjem,« pravi Unicef. Težav, ki se pojavijo zaradi neregistriranih rojstev, pa nimajo le otroci. »Neregistriran odrasli ima lahko kasneje v življenju težave s [. . .] pridobitvijo dovoljenja za poroko,« piše v poročilu.

Grozi »ekološki bankrot«

Znanstveniki menijo, da se ob sedanji stopnji porabe Zemljinih naravnih virov »lahko pripravimo na ekološki bankrot«, poroča kanadski časopis Globe and Mail. Glede na raziskavo, ki je bila prvič objavljena v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, je bilo izračunano, da so leta 1961 »ljudje za biološko produktivnost porabili 70 odstotkov Zemljine letne zmožnosti. Do leta 1999 že 120 odstotkov. Sedaj pa je ta poraba okoli 125-odstotna.« To pomeni, da bi Zemlja morala 15 mesecev »obnavljati naravne vire, ki jih človeštvo porabi« v enem letu z ribarjenjem, kmetijstvom, rudarjenjem in kurjenjem fosilnih goriv. »Delno se razmere tako hitro zaostrujejo zaradi upadanja Zemljine biološke sposobnosti, saj so nekateri njeni deli preveč poškodovani, da bi na njih gojili pridelke. Kar je še slabše, se zaradi vse večjega števila prebivalstva večajo tudi zahteve po biološki zmogljivosti zemlje,« piše v časopisu.

Spreobrnjene cerkve

»Ko je Mark Twain leta 1881 obiskal Montreal, je pripomnil, da ‚človek ne bi mogel vreči opeke, ne da bi razbil okno na cerkvi‘. Dandanes lahko razbijete okno stanovanja v cerkvi,« piše v montrealskem časopisu The Gazette. Čeprav je v mestu še vedno kakih 600 prostorov za čaščenje, pa v časopisu piše, da jih bo v naslednjem desetletju naprodaj skoraj 100 od teh in mnogi med njimi so katoliške cerkve. »Pri montrealski nadškofiji pravijo, da so od leta 1960 zaprli kar 25 katoliških župnij.« Število kanadskega katoliškega prebivalstva je od leta 1871 naraslo s približno 1,5 milijona na skoraj 10 milijonov leta 1971; vendar »je navzočnost v cerkvah močno upadla, še posebej v Quebecu«, piše v The Gazette. Bernard Fortin, vodja pastoralnega načrtovanja za montrealsko nadškofijo, je za časopis povedal, da je navzočnost v cerkvah na tem področju upadla s 75 odstotkov leta 1970 na približno 8 odstotkov danes.

Televizija povzroča motnje hranjenja

Glede na poročilo v londonskem The Independentu »pri mladih dekletih obstaja močna povezava med televizijo in simptomi motenj hranjenja«. Dr. Anne Becker s Harvardske medicinske šole v Združenih državah je kmalu po uvedbi televizije leta 1995 na Fidžiju anketirala tamkajšnje mladostnice. Ugotovila je, da televizija »zelo negativno vpliva na telesni videz in prehrambne navade«. Kako? Fidžijska kultura običajno spodbuja k zdravi želji po hrani in obilnejši postavi. Vendar ko so šolarke po televiziji videle vitke osebe, so jih mnoge želele posnemati. Preden so na Fidžiju uvedli televizijo, se na primer nobeno anketirano dekle ni nikoli sililo k bruhanju, da bi nadziralo svojo težo. Tri leta kasneje pa naj bi to počelo 11,3 odstotka deklet. Raziskovalci so tudi ugotovili, da je 69 odstotkov šolark hujšalo z dieto, skoraj 75 odstotkov pa jih je menilo, da so »premočne ali debele«.