Velika tragedija

Erik * je star šest mesecev. Toda po teži in velikosti ustreza komaj eno- ali dvomesečnemu dojenčku. Njegove nožice in trebušček so kljub tolikšnemu primanjkljaju v teži otekle, obrazek pa je zabuhel in okrogel. Je bled, njegovi lasje so lomljivi in brez leska, na koži ima rane. Videti je izredno razdražljiv. Ko zdravnik Eriku pregleduje oči, mora zelo paziti, saj se fantkovo očesno tkivo zlahka pretrga. Verjetno je oviran tudi Erikov duševni razvoj. Na žalost pa še zdaleč ni edini.

»POVEZANA je z več kot polovico smrti otrok po vsem svetu, kar je toliko, kolikor ni povzročila še nobena infekcijska bolezen po črni smrti. Pa vendar to ni infekcijska bolezen. Uničujoče deluje na milijone preživelih, tako da ostanejo pohabljeni, kronično dovzetni za bolezni in duševno prizadeti. Ogroža ženske, družine in navsezadnje sposobnost preživetja celotnih skupnosti.« (The State of the World’s Children, Sklad Združenih narodov za otroke)

Katero bolezen opisujejo te besede? Nedohranjenost, še posebej beljakovinsko-energijsko nedohranjenost (BEN), ki so jo pri Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO) imenovali »nemi klic na pomoč«. Kolikšen pa je obseg te tragedije? Po objavi SZO  »je sokriva vsaj za polovico od 10,4 milijona smrti otrok vsako leto«.

K prehranskim boleznim spada mnogo bolezni, od nedohranjenosti zaradi pomanjkanja enega ali več hranil, na primer vitaminov in mineralov, do debelosti in drugih s prehranjevanjem povezanih kroničnih bolezni. Toda BEN je »daleč najbolj smrtonosna oblika nedohranjenosti«, pravijo pri SZO. Njene glavne žrtve so otroci, stari manj kot pet let.

Pomislimo za trenutek na Erika, ki smo ga omenili v uvodu, in na milijone drugih nedohranjenih otrok. Niso krivi za to, da so v takšnem stanju, niti se ne morejo tega otresti. Pediatrična nutricionistka (strokovnjakinja za prehrano) Georgina Toussaint je za Prebudite se! povedala: »Kateri trpijo in plačujejo, so najmanj krivi, a najbolj ranljivi.«

Nekateri morda menijo, da se problemu ni mogoče ogniti, češ da enostavno ni dovolj hrane za vse. Paradoksno pa je, da po mnenju SZO »danes živimo v svetu obilja«. Hrane je dovolj za vse ljudi na svetu in še več. Poleg tega je človeška nedohranjenost bolezen, ki jo je najlaže  preprečiti in najceneje zdraviti. Ali niste ob teh dejstvih ogorčeni?

Kdo je prizadet?

Nedohranjenost ni omejena na otroke. Po poročilu SZO, julij 2001, »je senca nedohranjenosti padla daleč, prizadela je skoraj 800 milijonov ljudi, to je 20 % vseh ljudi v državah v razvoju«. To pomeni, da zaradi nje trpi vsak osmi človek na svetu.

Medtem ko je največ nedohranjenih ljudi v Aziji (večinoma v južnih in osrednjih področjih), pa je najvišji odstotek nedohranjenih ljudi med prebivalstvom Afrike. Naslednje na seznamu so nekatere države v razvoju v Latinski Ameriki in na Karibih.

Ali so razvite države ubežale nedohranjenosti? Ne. Po The State of Food Insecurity in the World 2001 je v industrializiranih državah nedohranjenih 11 milijonov ljudi. Nadaljnjih 27 milijonov nedohranjenih živi v tako imenovanih državah na prehodu, še posebej v Vzhodni Evropi in republikah nekdanje Sovjetske zveze.

Zakaj je nedohranjenost postala tako hud problem? Ali je kaj, kar bi lahko takoj izboljšalo stanje nedohranjenih? Ali bo naš planet kdaj osvobojen nedohranjenosti? O teh vprašanjih bosta razpravljala naslednja članka.

[Podčrtna opomba]

[Tabela/zemljevid na strani 4]

(Lega besedila – glej publikacijo)

NEDOHRANJENOST: STOPNJA OGROŽENOSTI PO SVETU

VISOKA

SREDNJA

NIZKA

NI OGROŽENOSTI ALI NEPOPOLNI PODATKI

[Slika na strani 3]

Med čakanjem na humanitarno pomoč v Sudanu

[Vir slike]

UN/DPI Photo by Eskinder Debebe