Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Zlat sadež z barvito preteklostjo

Zlat sadež z barvito preteklostjo

Zlat sadež z barvito preteklostjo

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! S FIDŽIJA

PIŠE se leto 1789. Sedem metrov dolg čoln je prav neznaten, ko je na odprtem morju in poln mož. Njegovi potniki so oslabljeni zaradi lakote in izčrpani, saj so več dni spravljali vodo iz čolna, medtem ko so se bojevali z visokimi valovi in močnimi vetrovi. Pred njimi je prostranstvo več kot 5000 kilometrov neznanega morja, ki je polno nevarnih koralnih grebenov. Zaloge hrane so pičle – vsak mož lahko na dan poje le trideset gramov kruha (ladijski piškot) in spije nekaj vode. Videti je, da imajo zelo malo možnosti za preživetje.

V dobrem tednu so doživeli upor na ladji, vkrcati so se morali na rešilni čoln in brezciljno pluti, enega od njih pa so v napadu ubili domačini. Morali so se prebijati tudi skozi močna neurja in komaj jim je uspelo uiti domačinom s takrat znanih otokov kanibalov, ki so jih preganjali v svojih kanujih.

Kaj je te može gnalo v ta oddaljeni in nevarni del južnega Tihega oceana, tako daleč od njihovih domov v Angliji, deželi lepo urejenih sadovnjakov in vrtov? Razlog njihovega potovanja je bilo presenetljivo drevo kruhovec. Naj vam pojasnimo, kako sta to čudovito drevo in njegov hranljivi sadež igrala ključno vlogo v tej zgodbi in v zgodnjih junaških potovanjih velikih odkritij.

Morda ste može v čolnu prej omenjene pripovedi že prepoznali kot preživelce razvpitega upora na ladji Bounty. Britanska 215-tonska pomorska ladja Bounty je pod poveljstvom kapitana Williama Bligha izplula iz Anglije proti Tahitiju. Ob prihodu je Bligh sprejel na krov skupino neobičajnih »potnikov« – skoraj 1000 mladik kruhovca. Te lončnice bi lahko odplačale svoje potovanje tako, da bi obrodile hranljiv zlat sadež v svojih novih domovih v britanskih kolonijah karibskega otočja.

K temu projektu jih je spodbudil nasvet, ki ga je sir Joseph Banks dal britanski vladi. Ta je takrat zelo resno iskala nov vir hrane za sužnje, ki so delali na poljih sladkornega trsta. Banks, ki je takrat delal kot svetovalec v botaničnih vrtovih v Kewu blizu Londona v Angliji, je prej kot botanik potoval s kapitanom Jamesom Cookom na njegovih prvih raziskovalnih potovanjih po Tihem oceanu. * S Cookom sta napovedovala obetajoče možnosti kruhovca.

Čeprav Banks ni osebno spremljal Bligha, je pripravil načrte za negovanje rastlin na ladji med dolgim potovanjem po morju, posebno pozornost pa je posvetil njihovi potrebi po sveži vodi. Nekateri menijo, da sta pozornost in voda, ki sta bili namenjeni drevesom – na račun posadke – že tako nezadovoljno posadko najverjetneje navedli na upor. Bligh in 18 njemu zvestih mož so se pri obali Tonge zgodaj zjutraj, 28. aprila 1789, morali vkrcati na rešilni čoln in se podati na brezciljno potovanje, kajti grozili so jim z mačeto. Kruhovce pa so veseli uporniki najverjetneje vrgli v morje, kjer so doživeli svoj konec.

Vendar Bligh ni bil mož, ki bi se ga zlahka prestrašilo. Podal se je na tako imenovano »najbolj slovito potovanje s čolnom, kar se jih je kdaj zapisalo v ladijske dnevnike«. V sedmih mučnih tednih je s tem čolničem preplul več kot 5800 kilometrov proti severozahodu med otočjem, danes znanim kot Fidži, do vzhodne obale Nove Holandije (Avstralija) in prispel na varen otok Timor.

Ko se je Bligh vrnil v Anglijo, je dobil poveljstvo še nad dvema ladjama, nakar se je vrnil na Tahiti po kruhovce. Tokrat, leta 1792, je uspešno prepeljal okoli 700 »potnikov« v lončkih na otoka Sv. Vincent in Jamajka v Zahodni Indiji. Vse do današnjih dni tam kruhovci lepo uspevajo – figurativno rečeno prinašajo zlat pridelek pod svojo zeleno listnato krošnjo.

Medtem ko je Blighovo potovanje gotovo epska pripoved preživetja in raziskovanja, je le sveže poglavje v zgodbi o kruhovcu. Če bi ta lahko govoril, kakšne zgodbe bi povedal o času pred več tisoč leti, ko je spremljal pomorščake na njihovih velikih raziskovalnih potovanjih!

Prva potovanja kruhovca

Arheologi menijo, da je bilo na zahodnem Tihem oceanu veliko valov preseljevanja in zadnji se je pričel okoli leta 1500 pr. n. š. * Lapitsko ljudstvo je uporabljalo velike kanuje z dvojnim trupom. Svoja potovanja so pričeli v jugovzhodni Aziji in nato pluli proti deželam, ki so danes znane kot Indonezija, Nova Gvineja, Nova Kaledonija, Vanatu in Fidži, ter celo proti sredini Tihega oceana. Ta potovanja so povezana tudi z zares presenetljivimi navigacijskimi dosežki, glede na to, da so bila nekatera potovanja med otoki dolga na stotine kilometrov po odprtem morju.

Lapitski čezoceanski kanuji z dvojnim trupom so lahko prevažali veliko ljudi, skupaj z domačimi živalmi, hrano in najrazličnejšimi semeni, potaknjenci in lončnicami. Ko so Lapiti potovali po Tihem oceanu, so odkrili otoke Malezije, Polinezije in Mikronezije na severu in Nove Zelandije na jugu ter se na njih naselili. Razširili so se kot valovi plime in sčasoma prispeli vse do Velikonočnega otoka in Havajev. * Kamor koli so potovali, je bil med njihovimi najbolj sijajnimi »potniki« tudi odporni kruhovec.

Vsestranska in hranljiva hrana

Kruhovec velja danes na Fidžiju in mnogih drugih delih sveta zaradi hranljivosti in nizke cene za zelo cenjeno hrano. Nekatere vrste so odporne in rodovitne, saj kar 50 let do trikrat na leto prinašajo sad, tudi ko vremenske razmere niso preveč ugodne. Sadež ima kruhu podobno strukturo in njegove mnoge vrste imajo različen vonj. Okus je običajno opisan kot nekaj med kruhom in krompirjem. Lahko se ga kuha v vodi ali sopari, peče ali cvre in pogosto ga pripravijo kot posladek. Mogoče ga je osušiti in zmleti v moko za pripravo v kuhinji. Ko se ga izdolbe in fermentira, lahko ostane uporaben več let.

V njegove liste se lahko ovije živila, na primer ribe ali piščanca, da med kuhanjem zadržijo vlago in aromo. Užitno je tudi oluščeno seme, ki ima okus po orehih. Otroci včasih zbirajo drevesni sok in ga žvečijo kot žvečilni gumi. Kako vsestransko uporabno je to drevo! Ni težko razumeti, zakaj ga imajo nekateri tihomorski otočani tako zelo radi.

Ledua, ki živi na Fidžiju, nam je povedala, da jo omemba kruhovca spomni tako na dobre kot slabe dogodke iz otroštva. Njena družina je imela pet velikih kruhovcev. Ledua je morala z dvorišča čistiti njegovo listje, česar ni prav dosti marala. Po drugi strani pa je pogostokrat po pouku s svojimi brati in sestrami pobirala njegove sadeže in jih kar največ skušala prodati od vrat do vrat. Njeni starši so nato iztržek porabili za reči, kot so hrana, avtobusne vozovnice ali novi čevlji, kar so potrebovali za to, da so bili navzoči na krščanskih zborih.

Morda živite na enem izmed mnogih področij na Zemlji, ki sedaj gostijo tega svetovnega »popotnika« z impozantnim imenom Artocarpus altilis. Morda prej na to čudovito stvaritev niste gledali kot na zaklad ali kot na nekaj vrednega oziroma lepega. Vendar mnogim, ki živijo ob Tihem oceanu, ime kruhovec prikliče v spomin podobe velikih pomorskih dosežkov in raziskovalnih potovanj Lapitov in kapitana Bligha.

[Podčrtne opombe]

^ odst. 7 Glej članek »Botanični vrtovi v Kewu – svetovno središče presajevanja« v Prebudite se!, 8. januar 1989, v angleščini.

^ odst. 13 Seveda ta datum temelji samo na arheologiji in ne upošteva biblijske kronologije.

^ odst. 14 Nekateri zgodovinarji menijo, da je nekaj teh staroveških tihomorskih pomorščakov prišlo vse do obale Peruja in Južne Amerike ter da so, ko so se s svojih potovanj vračali domov, na otoke Tihega oceana prinesli južnoameriški sladki krompir. Če to drži, potem to pomeni, da je sladki krompir potoval z enega otoka na drugega v obratni smeri kot kruhovec in nazadnje prišel do jugovzhodne Azije, domovine kruhovca.

[Okvir/slike na strani 25]

Drevo z mnogimi darovi

Kruhovec je sijajno zimzeleno drevo. Izvira iz gozdov v Maleziji. Kot član družine murvovk je sorodnik smokve, murve in indijskega kruhovca. Zraste lahko do višine 12 metrov in požene poganjke, ki se jih lahko odreže in posadi. Kruhovec ima izrazite moške in ženske cvetove v ločenih grozdih. Te cvetove v divjini opraši in raznaša njihovo seme droben plodojedi netopir. Cvetovi se razvijejo v velike okrogle ali ovalne sadeže, ki zrastejo do velikosti majhne melone; zunaj so zeleni, znotraj pa krem do zlato rumene barve.

Kruhovec ima tudi zelo velike, gladke temno zelene liste, ki so dobrodošla senca pred vročim tropskim soncem. Iz njegovega mehkega in lahkega lesa izdelujejo pohištvo in kanuje, ličje pa se včasih uporablja za tkanino, ki jo na področju Tihega oceana poznajo kot tapo. Mlečni drevesni sok se rabi kot vodoodporna sestavina za impregniranje, ponekod pa lateks uporabljajo kot mavec pri zlomljenih kosteh in celo kot lepilo za lovljenje ptic.

[Slika na strani 24]

Slika Roberta Dodda, ki prikazuje upor na ladji Bounty

[Vir slike]

National Library of Australia, Canberra, Australia/Bridgeman Art Library

[Slika na strani 26]

Kruhovec je mogoče pripraviti na najrazličnejše načine