Dnevi odprtih vrat, ki so ganili srca

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ NEMČIJE

»SUPER! Bilo je res čudovito!« »Hvala vam za gostoljubje in krasne razstave. Resnično smo se dobro počutili.« Kaj je spodbudilo številne obiskovalce, da so se tako velikodušno zahvaljevali? Dnevi odprtih vrat, ki jih je ob koncu tedna imel nemški podružnični urad Jehovovih prič. Tri dni, od petka, 24. maja, do nedelje, 26. maja 2002, so bila vrata objektov v Seltersu (Taunus) odprta za sprejem obiskovalcev, da so se pridružili več kot 1000 podružničnim prostovoljcem ob stoletnici nemškega podružničnega urada.

Občine Jehovovih prič, ki so blizu urada, so vneto sodelovale pri posebni kampanji razdeljevanja vabil. Dva tedna pred velikim dogodkom so ljudem izročili oziroma na njihovih domovih pustili več kot 100.000 povabil. Kampanjo so podpirali tudi oglasi, izčrpni članki v časopisih, o njej pa so obveščali tudi po radiu. Za dobavitelje in uradne osebe so izdali osebna povabila. Ta vabila je tako dobilo vsega skupaj več kot 7000 ljudi in precejšen del so bili Nepriče.

Obiskovalci so se sprehodili skozi tiskarno, knjigoveznico, oddelek za razpošiljanje, delavnice, pralnico in dele upravne zgradbe. Razstave so ljudi informirale o neomajni odločenosti za biblijska načela, ki so jo pokazali Jehovove priče v Nemčiji pod nacističnim in komunističnim režimom. Na biblijski razstavi z več kot 700 primerki je bila poudarjena raba Božjega imena Jehova. Nemogoče bi bilo ponoviti vse izraze cenjenja, ki jih je bilo slišati, zato je v nadaljevanju nekaj izrečenih misli.

»Tu so vsi prijazni. Tako zelo je čisto, snažno. Vse se sklada – tukajšnji ljudje in okolje. Upava, da bova lahko nekaj vaše prijaznosti odnesla s seboj.« (Starejši zakonski par)

»Hvala za okusen prigrizek in ker ste za nas tako lepo, prijazno poskrbeli. Zelo smo uživali in z veseljem se bomo ponovno vrnili. Ljudje so bili tu res, res prijazni!« (Skupina iz visoke steklarske šole, vpis v knjigi gostov)

»Iskrena hvala za prisrčen sprejem v vaše objekte. Za [naju] je bil obisk zelo zanimiv. Čestitava tistim, ki so odgovorni za pralnico in kemično čiščenje, saj nisva še nikoli obiskala objektov, ki bi bili tako urejeni in čisti.« (Elektronska pošta predstavnika podjetja pralnih sredstev in opreme)

Eva, ki je bila vodička, je poročala: »V vsaki skupini, ki sem jo vodila, je bil kdo, ki je pri stanovanjskih prostorih rekel: ‚Že pripravljamo kovčke. Selimo se sem!‘«

Ko si je neka ženska na invalidskem vozičku ogledovala shemo objektov, jo je prostovoljka vprašala, ali ji lahko kako pomaga.  »Pravzaprav ne!« ji je odgovorila. Rekla je, da je na uradu že pet ur in dejansko ne more več sedeti vzravnano. Navadno leži v postelji, zato jo je vse že precej bolelo. Vendar je pojasnila: »Ležim lahko že doma, toda dnevi odprtih vrat so samo enkrat!« Dodala je: »Vse je tako zanimivo, da nočem ničesar spregledati!«

Malega Georga, starega kakih pet let, so vprašali, kaj mu je najbolj všeč. Navdušen nad rotacijskimi tiskarskimi stroji je odgovoril: »Role papirja! Na enem koncu so jih dali noter in na drugem so prišle ven kot časopisi. To je bilo super!«

Neka Priča je doživela prijetno presenečenje. Njen mož, ki ni Priča in je bil doslej le na enem krščanskem shodu, se je strinjal, da jo v soboto spremlja na dan odprtih vrat. Ko se je nato v nedeljo žena vrnila domov s krščanskega shoda, je bil lepo oblečen in pripravljen za odhod. »Čemu pa to?« je vprašala žena. »Veš, včeraj nisem uspel videti vsega,« je odgovoril.  »Zato bova takoj, ko boš pripravljena, odšla v Selters. Stvari bi si rad bolje ogledal.«

Na biblijski razstavi je lepo oblečena starejša gospa plaho zaprosila, ali bi lahko telefonirala, ker mora sporočiti nekaj nujnega. Pozneje je povedala, da je njen mož knjigovez, specializiran za prenavljanje starih knjig. Z možem se redno shajata s skupino drugih ljubiteljev knjig, med katerimi je tudi protestantski pastor, ki je strasten zbiratelj biblij. In tega je tako nujno želela poklicati. Ker ga ni bilo doma, mu je po telefonskem odzivniku pustila tole sporočilo: »Sem morate priti še danes, če je to le mogoče. Prepričana sem, da česa takega niste še nikoli videli. Tega ne smete zamuditi!«

Neki zakonski par z otrokom je prišel iz bližnjega mesta Limburg. Nikoli še niso slišali za Jehovove priče, dokler domov niso dobili povabila. Zakonca sta se odločila priti in si ogledati te velike objekte v Seltersu. Z njima sta se seznanila Marlon in Leila, prostovoljca v nemški podružnici, ter pojasnila več o Jehovovih pričah in življenju v podružničnem uradu. Na družino je vse to naredilo tolikšen vtis, da sta starša zaprosila, da se kdo oglasi pri njih in z njimi doma redno preučuje Biblijo.

»Bilo je zares prijetno in zelo zanimivo. Videla sem samo tiskarno, ampak bilo je tako lepo. Res ste čudoviti, prijazni ljudje, in to mi je všeč.« (Stefanie, stara 12 let, vpis v knjigi gostov)

Neka ženska iz bližnje vasi je rekla: »Moram vam nekaj povedati. Sem muslimanka, vendar sem že od nekdaj želela videti, kako je tukaj. Vsi ste tako prijetni in umirjeni. Ob vas se mi [tujci] v Nemčiji počutimo dobrodošle. Zanimate se za ljudi. To je čudovito! Jutri se bom vrnila s svojim možem.« V knjigo gostov pa je napisala: »Bilo je krasno! Počutim se kot v raju.«

Voznik enega od vozil, ki so prevažali ljudi med parkiriščem in vhodom, je slišal nekega potnika drugemu potniku reči: »Kako so prijazni! In če pomislim, da se mi niti sanjalo ni, kaj se tu izdeluje. Šele sedaj vem, kaj ti ljudje delajo tukaj. In glejte, kako se vedejo! To mora biti povezano z njihovo versko vzgojo in izobrazbo.«

Dve uri potem, ko je bilo že vse zaprto, je neki moški hodil gor in dol po dvorišču pred upravno zgradbo. Bil je zelo zamišljen in je nenehno majal z glavo ter pogledoval nazaj proti zgradbi. Nato je stopil k podružničnemu prostovoljcu in mu rekel: »Vidi se lahko, da je bilo vse narejeno iz ljubezni. Nisem Jehovova priča, toda želim vam Jehovov blagoslov.«

Neka Priča pa je pisala: »S tem kratkim pismom bi se vam rada iskreno zahvalila. Noben trud vam ni bil odveč, za to da ste dneve odprtih vrat naredili, kolikor je le mogoče prijetne. [. . .] Vse skupaj je bil predokus časa, ko bo vse človeštvo živelo skupaj v enotnosti! [. . .] Ti dnevi odprtih vrat so vsekakor prispevali k slavi našega Boga, Jehova.« (Sandra)

[Slika na strani 23]

Prevoz za ostarele, invalidne ali le utrujene

[Slika na strani 23]

Prikaz, kako se je oznanjevalo v preteklosti

[Slika na strani 23]

Dobrodošli na naših dnevih odprtih vrat

[Slika na strani 24]

Prostovoljka s preprostimi besedami pojasnjuje tehnološki postopek

[Slika na strani 24]

Biblijska razstava