Koliko čutov pravzaprav imamo?

»Ker smo v tako uspešnem in lahkotnem sožitju z našim okoljem, je težko razumeti obsežna izračunavanja, ki so osnova celo najbolj preprostim zaznavanjem s čutili.« (SENSORY EXOTICA—A WORLD BEYOND HUMAN EXPERIENCE)

PREDSTAVLJAJTE si, da kolesarite po mirni podeželski cesti. Ko poganjate kolo, vam čutila v nogah omogočajo, da ravno prav pritiskate na pedala in tako ohranjate hitrost. Ravnotežni organi vas držijo v pokončnem položaju, nosnice zaznavajo vonjave, oči panoramo, ušesa slišijo žvrgolenje ptic. Žejni ste, v roko vzamete plastenko s pijačo, pri tem pa vam pomagajo receptorji za tip v vaših prstih. Vaše okušalne brbončice in čutila za vroče in mrzlo vam odkrijejo okus tekočine in njeno temperaturo. Čutila v vaši koži in tista, ki so povezana z dlačicami po telesu, vam povedo, kako močno piha veter, in v sodelovanju z očmi izveste, kako hitro se vozite. Koža vas obvesti tudi o temperaturi in vlažnosti okolice, medtem ko vam vaše zavedanje časa pove, približno kako dolgo se že vozite. Navsezadnje vas bodo vaši notranji čuti spodbudili, da počivate in jeste. Da, življenje je zares veličastna simfonija čutov!

Samo pet čutov?

Koliko čutov je vpletenih v takšno vožnjo s kolesom? Ali le običajnih pet – vid, sluh, voh, okus in tip? Kot piše v Encyclopædii Britannici, je teh pet čutov naštel staroveški filozof Aristotel, čigar »vpliv je tako trajen, da nekateri ljudje še vedno govorijo o petih čutih, kot da ni nobenih drugih«.

Vendar pa v Britannici piše, da so že samo raziskave čutnega zaznavanja kože »pokazale, da je človeških čutov več kot pet«. Kako je to mogoče? Na določene funkcije, ki so jih nekdaj povezovali s čutom za tip, sedaj gledajo kot na popolnoma samostojne čute. Na primer, receptorji za bolečino se odzivajo na mehanične, toplotne in kemične sile ali snovi in jih tudi med seboj razlikujejo. Druga čutila zaznavajo srbenje. Dokazi kažejo,  da imamo najmanj dve vrsti čutil za pritisk – ena za rahel površinski pritisk in druga za globinski dražljaj. Naše telo ima tudi široko paleto notranjih čutov. Kakšna je njihova vloga?

Notranji čuti

Notranji čuti zaznajo spremembe, ki se dogajajo v telesu. Sporočajo reči, kot so lakota, žeja, utrujenost, notranja bolečina in potreba po dihanju ali potreba po izločanju seča oziroma blata. Zaradi vzajemnega delovanja naše biološke ure in notranjih čutil smo ob koncu dneva utrujeni; če pa z letalom prečkamo časovne pasove, imamo težave s premagovanjem časovne razlike. Pravzaprav so zaradi tega, ker lahko zavestno »zaznavamo« tok časa, nekateri predlagali, da bi časovno zavedanje uvrstili na seznam čutov.

Imamo tudi vestibularen čut oziroma čut za ravnotežje. Čutilo zanj je v našem notranjem ušesu. Odziva se na gravitacijo, pospešek in vrtenje. Imamo pa tudi kinestetični čut, ki nam omogoča, da zaznamo napetost mišic in, celo z zaprtimi očmi, gibanje ter položaj naših udov.

Seveda sposobnosti zaznavanja s čutili nimamo le ljudje. Tudi živali imajo širok razpon čutov, celo resnično presenetljivih, kakršnih ljudje nimamo. V naslednjem članku jih bomo nekaj pregledali. Pobliže si bomo ogledali tudi sami sebe in edinstvene lastnosti, ki nam dajejo posebno mesto med živimi bitji na zemlji.

[Okvir/slike na strani 4]

Čudež človeškega dotika

Človeška roka ima še posebej prefinjen čut za tip. Kot piše v reviji Smithsonian, so raziskovalci ugotovili, da lahko naša roka zazna piko, ki je le tri mikrone višja od okolice. (Človeški las ima premer od 50 do 100 mikronov.) Vendar »so raziskovalci namesto pike uporabili tkanino in ugotovili, da lahko roka zazna površino, ki je samo 75 nanometrov višja od okolice« – nanometer je ena tisočinka mikrona! Takšno presenetljivo zaznavnost je mogoče pripisati približno 2000 receptorjem za dotik, ki so v vsaki konici prsta.

Naš čut za tip igra tudi pomembno vlogo pri zdravju in dobrem počutju. »Pri objemanju se človeku sproščajo hormoni, ki lahko ublažijo bolečino in zbistrijo um,« piše v U.S.News & World Reportu. Nekateri menijo, da je v primeru, ko otrok ni deležen ljubečega dotika drugih, oviran njegov razvoj.

[Navedba vira slike na strani 3]

Oko: The Complete Encyclopedia of Illustration/J. G. Heck; uho in notranje uho: © 1997 Visual Language; roka: The Anatomy of Humane Bodies, with figures drawn after the life by some of the best masters in Europe . . . Oxford, 1698, William Cowper