Osamela »gospa« iz Bosporja

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! V TURČIJI

PODOBEN materi, ki stoji na hišnem pragu in čaka, da se njeni dragi vrnejo, stoji tu na stotine let osamljen in otožen na kraju, kjer se Bosporska ožina razširi v Marmarsko morje. (Glej zemljevid.) Zaradi brzečih tokov so valovi, ki butajo ob skalnato obalo, podobni čipki ob robu materinega krila. S tukajšnje razgledne točke je bila ta »gospa« – Dekliški stolp – nema priča toka zgodovine.

V minulih stoletjih je videla potopitve ladij, grabežljivost vojsk med krvavimi spopadi in veseljačenja v palači. Pravzaprav se mnogi, ko slišijo govoriti o Istanbulu, spomnijo tega stolpa, ki je pravi simbol starega mesta.

Težko je opisati čar stolpa, ki k sebi privlači toliko ljudi. Vsak večer ob sončnem zahodu se na azijski obali vedno najde kdo, ki se ozira čez vodo v Dekliški stolp z obrisom Istanbula v ozadju. Mogoče stoji tam starec, ki premleva dogodke iz svojega življenje, ali pa mladenič, ki prepoln upanja sanja o jutrišnjem dnevu. Morda ženska, ki je izgubila svoje drage, premišlja o tem, da je stolp videti tako osamljen, kakor se počuti sama. Turški pesnik Sunay Akın, ki  v svojih delih pogosto omenja ta stolp, je nekoč dejal: »Z Dekliškega stolpa je najslabši razgled na Istanbul, ker manjka prav lepota stolpa.«

Odkrivanje zgodovine tega stolpa ni preprosto opravilo. Dejansko, čimbolj človek koplje po preteklosti te »gospe« iz Bosporja, tembolj se zdi njena preteklost prekrita s kopreno tradicije in legende.

Prvi podatki o otoku

Najstarejša znana zgodovinska dejstva niso povezana s stolpom, ampak s skalami, na katerih je zgrajen. Leta 411 pr. n. š., v času vojn med Atenami in Šparto, je Bizanc (sedaj Istanbul) stopil na stran Špartancev. Zato je evropska stran Bosporja pripadla Šparti, azijska pa Atenam. Šparta je nazadnje izgubila vojno z Atenami, ki pa takrat niso ukrepale proti Bizancu in so namesto tega zgolj prevzele nadzor na Bosporsko ožino ter se okoriščale davkov, ki so jih plovila morala plačati za plovbo skozi ožino. Atenski general in politik Alkibiad je menda na teh skalah zgradil davčno postajo. Vendar ni nikjer omenjeno, da je stolp takrat že obstajal.

Nekaj let kasneje je pod atensko oblast prišel tudi sam Bizanc. Ker so se Atene zbale groženj makedonskega kralja Filipa II., so v Bizanc poslale 40 bojnih galej, da bi utrdile svoj položaj. Poveljnika ladjevja, admirala Haresa, je spremljala žena, ki pa je pozneje zbolela in umrla v Hrizopoli (Üsküdar). Admiral Hares je svoji ženi zgradil oltar, ki je po legendi stal na skalnatem otočku, kjer so kasneje zgradili Dekliški stolp.

Kako je stolp preživel?

Prvikrat, da se je nekaj stolpu podobnega gradilo na otoku, je bilo, kot piše v knjigi The Book of the Maiden’s Tower, med vladanjem Manuela I. Komnena (1143–80), ko je bila tam zgrajena manjša, trdnjavi podobna stavba s topovi.

Ko je bil Istanbul leta 1453 premagan, se je majhna utrdba ohranila in se jo je še naprej uporabljalo v vojaške namene. Kasneje je bil dodan lesen svetilnik, ki je bil obrnjen proti Marmarskemu morju. Po osvojitvi Istanbula je stolp opazoval, kako je bilo še več strani človeške zgodovine popisanih s krvjo – ladje so se v Bosporju zapletale v bitke, vojaki pa so se z vihtečimi meči bojevali prsi ob prsi. Vojaške strani so v boju druga proti drugi uporabile tovorne ladje, polne smodnika in česar koli gorljivega.

Z leti je bil stolp poškodovan zaradi nemirnih tal in ognjenih zubljev, dokler ga ni ogenj leta 1720 skoraj povsem uničil. Damat Ibrahim paša je stolp potem pozidal s kamnom in še dodal s svincem prevlečen stolpič s številnimi okni. Med izbruhom  kolere je bil stolp leta 1829 uporabljen kot karantena. Kmalu zatem, leta 1832, so bila med vladanjem Mahmuda II. opravljena zadnja večja popravila. Leta 1857 je stolp prevzel Svetilniški odbor, neko francosko podjetje pa je dobilo nalogo, da spremeni stolp v uporaben svetilnik, ki so ga potem 1920. leta popolnoma avtomatizirali. Skoraj sto let se je stolp uporabljalo kot svetilnik.

Med osmansko vlado se je stolp večinoma uporabljal kot nočni svetilnik za nakazovanje smeri; kljub temu je bil uporaben tudi v megli podnevi. V viharnem vremenu so pri njem iskali zavetje majhni čolni, privezani k stolpu, zato da jih valovi ne bi pokopali pod seboj. Med uradnimi proslavami so s stolpa streljali s topovi.

Kdaj pa kdaj je osmanski dvor uporabil stolp tudi drugače. Vladni uradniki, ki so bili poslani v izgnanstvo ali pa jih je čakala usmrtitev, so bili zaprti v stolpu, vmesni postaji pred dolgim potovanjem ali pred smrtjo.

Njegova vloga se še naprej spreminja

Po letu 1923 se stolp ni več uporabljalo v službene namene in je deloval zgolj kot svetilnik. V težavnih letih druge svetovne vojne je bil stolp popravljen, njegova notranja konstrukcija pa ojačana z betonom. Po letu 1965, ko je bil stolp predan v upravo mornarici, je bilo v njem nekaj časa vojaško komunikacijsko središče. Potem pa se je v drugi polovici 20. stoletja mednarodni pomorski promet skozi Bospor povečal, skozi ožino namreč pluje več ladij, ki so tudi vse večje. Za Dekliški stolp je prihod velikih ladij pomenil konec tihega samevanja. Po letu 1983 je Turški urad za pomorstvo uporabljal stolp kot vmesno kontrolno postajo za usmerjanje prometa skozi ožino.

Takoj na začetku leta 1989 je »gospa« iz Bosporja zaradi nenavadne novice zopet pritegnila pozornost. »Dekliški stolp zastrupljen« je bil naslov poročila, v katerem je pisalo, da je v stolpu skladišče cianida, namenjenega zaplinjanju škodljivcev na ladjah. Smrtonosni strup so prej hranili v nedavno uničeni zgradbi v pristanišču, sedaj pa so ga shranili v stolpu, »ker ga niso imeli dati kam drugam«. Tako se je osamela »gospa« iz Bosporja zastrupila. Bolj resno bi bilo, kot je pisalo v poročilu, če bi prišlo do eksplozije cianidnega plina, kar bi imelo katastrofalne posledice za Istanbul. Po osmih mesecih neprestanega poročanja v tisku in po televiziji se je zadeva nazadnje rešila, tako da so posode s cianidom preselili drugam.

Vsekakor ni presenetilo to, da je maja 1992 skupina mladih pesnikov odšla na Dekliški stolp in z županovo podporo razglasila zahtevo, da se skoraj zapuščeni stolp spremeni v kulturno središče. Navsezadnje je bil stolp stoletja vir navdiha neštetim pesnikom in pisateljem. Stolp je zatem za kratek čas oživel z razstavami umetniških in fotografskih del, priredili pa so tudi številne koncerte. V tem kratkem času je bil stolp razglašen za »svet verzov«.

Dekliški stolp danes

Leta 1999 so bila opravljena obsežna popravila z namenom, da se stolp odpre za obiskovalce. Nato je bilo objavljeno, da bo stolp kot del turističnega projekta čez eno leto odprt kot restavracija in kulturno središče. Danes so za obiskovalce in turiste odprti restavracija, kavarna in bife, razgledna ploščad in trgovina s spominki. Do stolpa se je na majhnih čolnih mogoče prepeljati z različnih postaj v Istanbulu.

Res je, da veliko ljudi ni bilo ravno navdušenih nad to komercialno obnovo. Ne glede na to je Dekliški stolp izgubil le malo svojega čara, če sploh kaj. Če vas pot kdaj zanese v Istanbul, vsekakor obiščite Dekliški stolp. Morda vam bo prijetno posedeti v eni od številnih vrtnih čajnic na azijski strani Istanbula, kjer boste ob srkanju čaja imeli priložnost uživati v neprekosljivem razgledu na Bospor in Dekliški stolp. Potem se morda lahko za trenutek ali dva spomnite dolge zgodovine te prikupne »gospe« iz Bosporja.

[Zemljevidi na strani 25]

(Lega besedila – glej publikacijo)

TURČIJA

ISTANBUL

MARMARSKO MORJE

Bosporska ožina

ČRNO MORJE

[Slika na strani 25]

Litografija iz 19. stoletja

[Slika na strani 26]

Restavracija

[Slika na strani 26]

Razgledna ploščad