Eden najbolj uporabnih orehov na zemlji

MED »orehi« obstaja neki posebnež, ki potuje po vsem svetu. Ta oreh je vir hrane in pijače. Edinstvena silhueta drevesa, na katerem raste, je razpoznavno znamenje tropskih otokov. O katerem orehu govorimo? Kokosovem – enem najbolj uporabnih orehov na zemlji. *

Ljudem, ki niso iz tropskih krajev, je navadna kokosova palma morda le simbol počitnic v tropskih krajih. Tistim, ki pa tam živijo, pomeni to drevo veliko več. Indonezijci trdijo, da je njegov plod mogoče »uporabiti na toliko načinov, kot je dni v letu«. Na Filipinih pravijo: »Človek, ki posadi kokosovo palmo, je posadil posodo in oblačila, hrano in pijačo, dom zase in dediščino za svoje otroke.«

V tem reku ni nobenega pretiravanja. Kot pravi knjiga Coconut—Tree of Life, kokosova palma »ni le vir hrane, vode in jedilnega olja, ampak tudi listja za kritje streh, vlaken za vrvi  in preproge, lupin, ki se jih lahko uporabi kot gospodinjske pripomočke in za okraske, ter sladkega soka iz socvetja za pridobivanje sladkorja in alkohola«. Knjiga dodaja: »Uporaben je celo les, če se ga pravilno razreže.« Prebivalci maldivskega otočja v Indijskem oceanu so v resnici izdelovali čolne iz delov kokosove palme. Z njimi so potem menda pluli do Arabije in Filipinov. Vendar se je kokosov oreh v primerjavi s svojimi gojitelji izkazal za največjega morjeplovca.

Seme, ki pluje po morjih

Kokosova palma dobro uspeva na večini tropskih obal, če je le dovolj padavin. Čeprav ponekod vsestransko kokosovo palmo morda posadijo domačini, pa si je kokos sam utrl pot do nekaterih najbolj osamljenih krajev na planetu. Rastlinska semena se razširjajo na veliko načinov, kokos pa za to uporablja morsko vodovje. In tukaj je skrivnost njegovega uspeha kot svetovnega popotnika.

Ko kokosov oreh dozori, pade na tla. Kdaj pa kdaj se zrel kokosov oreh odkotali po plaži proti vodi. Plima ga potem morda odplavi s sabo v morje. Ker je v njegovi vlaknasti lupini veliko zraka, zlahka plava na vodi. Če je bil kokosov oreh na tihomorskem koralnem otoku, ga morda odnese le na drugo stran lagune. Če pa doseže odprto morje, lahko prepotuje velike razdalje.

Slana voda, ki večino drugih semen uniči, potrebuje veliko časa, da predre trdoživo lupino kokosovega oreha. Kokosovi orehi se lahko brez kakršnih koli težav obdržijo na morju tri mesece – včasih jih odnese tisoče kilometrov daleč – in na koncu, ko dospejo na primerno obalo, še vedno uspešno vzklijejo. Mogoče je kokosov oreh prav na takšen način poselil številne tropske obale sveta.

Okus po tropskih krajih

Ljudje, ki ne živijo v tropskih predelih, morda mislijo, da je kokos uporaben le kot aroma v čokoladnih ploščicah ali piškotih. Pojdite pa v jugovzhodno Azijo in odkrili boste, da je kokos zares vsestranski oreh. Kot pravi knjiga Pacific and Southeast Asian Cooking, »je kokosov oreh v vseh državah in pokrajinah ter otokih od Havajev pa do Bangkoka ena glavnih sestavin pri pripravljanju hrane«. V knjigi še piše, da je za prebivalce teh področij »kokosov oreh življenjska potrebščina, iz katere črpajo hranilne snovi [. . .] v številnih oblikah in v skoraj brezmejni raznolikosti jedi in okusov«.

Vzrok za častno mesto, ki pripada kokosu v tropskih kuhinjah, je preprost: kokos je vir vode, mleka in jedilnega olja. Bistra, sladka tekočina znotraj nezrelega, zelenega oreha je znana kot kokosova voda oziroma kokosov sok. To je okusna, osvežilna pijača, ki je v tropskih krajih običajno naprodaj v obcestnih prodajalnah. Kokosovo mleko se po drugi strani pridobiva tako, da se zmeša nastrgano kokosovo meso z vodo, iz tega pa se potem izžame tekočina. Juhe, omake in testo postanejo z dodajanjem kokosovega mleka okusnejši in gostejši.

Pri pridobivanju kokosovega jedilnega olja kmetovalec najprej razpolovi zrel kokosov oreh in ga suši na soncu. Sesušeno kokosovo meso oziroma kopro je mogoče ločiti od lupine in potem iz njega iztisniti olje. V tropih je kokosovo olje glavno jedilno olje, v zahodnih državah pa se ga pogosto dodaja margarinam, sladoledu in piškotom.

Obiranje kokosov ni preprosto delo. Običajno poteka tako, da obiralec spleza na drevo in odreže orehe. Drugi obiralci si pomagajo z dolgo palico, na katero je pritrjen nož. V Indoneziji so za obiranje izurili opice. Najbolj enostaven postopek – radi ga imajo tisti, ki si hočejo zagotoviti zrel plod – je počakati, dokler oreh ne pade sam na zemljo.

Ne glede na postopek obiranja je kokosov oreh zaradi svoje raznovrstne rabe idealen tržni pridelek, pa tudi neprecenljiv vir hrane za mnoge. Ko boste torej naslednjič videli kokosovo palmo – bodisi na sliki ali v živo – se spomnite, da ni le okrasno drevo, ki lepša tropske plaže. Pred sabo imate drevo, ki daje enega najbolj uporabnih »orehov« na zemlji.

[Podčrtna opomba]

 [Okvir/slike na strani 26]

ZANIMIVOSTI O KOKOSU

KOKOSOV TATIČ Pridelka kokosove palme ne cenijo le ljudje. Kokosov tatič dan preživi v luknji v zemlji, ponoči pa se odpravi gostit s kokosovimi orehi. Ljudje sicer potrebujejo mačeto, da bi razpolovili kokosov oreh, ta iznajdljivi rak pa se prav pošteno napreza pri odpiranju oreha, tako da udarja z njim po kamnu, dokler oreh ne poči. Zdi se, da jedilnik, ki vsebuje tudi kokosove orehe, tej živali ustreza – živi namreč lahko več kot 30 let!

KOKOS V KOZMETIKI Ker je kokosovo olje idealno za kožo, ga izdelovalci uporabljajo v rdečilih za ustnice in mleku za sončenje. Če uporabljate biološko razgradljivo milo ali šampon, ki se močno peni, je kokosovo olje verjetno ena njegovih glavnih sestavin.

[Slike]

Kokosov oreh dobro prenese potovanja po morju

Kokosov tatič

Kokosova sadika

[Vir slike]

Godo-Foto

[Navedba vira slike na strani 25]

Slika, vstavljena zgoraj desno: Godo-Foto