Pogled v svet

Drevesa zmanjšujejo onesnaženost mest

»Strokovnjakom je prvič uspelo izmeriti, kako lahko različne vrste dreves zmanjšajo onesnaženost,« poroča londonski The Sunday Times. V triletni raziskavi na področju West Midlanda so strokovnjaki iz Anglije in Škotske preverjali vzorce prsti, ki so jih vzeli iz okolice 32.000 dreves. Želeli so ugotoviti, katere vrste so vsrkale največ škodljivih delcev. Raziskovalci so tudi preverjali vsebnost delcev v ozračju in koncentracijo ozona. Na vrhu seznama dreves so bili jesen, macesen in rdeči bor; najmanj učinkoviti so bili hrast, vrba in topol. Raziskava je pokazala, da »so drevesa pri odstranjevanju onesnaženosti v atmosferi do trikrat toliko učinkovita kot travniki«. Zares, računalniška projekcija je pokazala, da bi se onesnaženost zraka na področju West Midlands zmanjšala za 20 odstotkov, če bi bila le polovica tega področja prekrita z drevesi.

 Odkrivanje novih vrst

Primatolog Marc van Roosmalen je v amazonskem deževnem gozdu nepričakovano odkril še dve novi vrsti opic. Uvrstil ju je na seznam osmih vrst, ki so bile odkrite na tem področju od leta 1990. Van Roosmalen, ki so ga intervjuvali pri National Geographic Todayu, je dejal: »Nisem vedel, da je Amazonija tako malo raziskana, dokler nisem našel vseh teh novih živali.« Iskanje neznanih vrst »je kaj malo povezano z izkušnjami«, dodaja Van Roosmalen, ki je od leta 1996 odkril pet novih primatov. Mnoge nove vrste so bile odkrite pri preprostih obiskih oddaljenih indijanskih vasi in s poizvedovanjem o njihovih hišnih ljubljenčkih. Zoolog Anthony Rylands je za brazilski Folha de S. Paulo ta zadnja odkritja opisal z besedami: »Velika verjetnost je, da bodo v Amazoniji z uničevanjem naravnega okolja druge vrste izumrle celo prej, preden se jih bo odkrilo.«

Verska nestrpnost v Gruziji se stopnjuje

»Jehovove priče so za danes načrtovali poletni evangeljski shod na polju blizu rečne struge, a drhal je prišla eno noč prej,« piše v poročilu The New York Timesa. »Dva ducata mož, ki so nosili križe gruzinske pravoslavne cerkve, je prišlo z avtobusi in povsem razdejalo dom gostitelja Ušangija Bunturija. Na dvorišču so na kup znosili Biblije, verske brošure in osebne reči gospoda Bunturija ter jih sežgali. [. . .] Krstni bazen so napolnili z dizelskim gorivom. Tudi policija je bila tam s tamkajšnjim šefom policije. [. . .] Nihče ni bil aretiran. [. . .] Za napade je bilo videti, kot da so vnaprej načrtovani.« Čeprav je verska nestrpnost prisotna »v mnogih republikah nekdanje Sovjetske zveze, tudi v Rusiji,« piše v Timesu, »je Gruzija ena redkih držav, ki je znana po intenzivnosti nasilja do verskih manjšin in po dokazih o vpletenosti uradnih oseb v napade. Gruzija je v posovjetski ustavi zagotovila versko svobodo. A v vse pogostejšem nasilju je na ducate napadov drhali in požigov ter pretepov.«

Mladi se zgrinjajo v »zabavno cerkev«

Pod naslovom »Mladi so rekli da ‚zabavni cerkvi‘« so v nemškem časopisu Nassauische Neue Presse poročali o prvem festivalu, imenovanem Cerkveni dan mladih, ki sta ga organizirali protestantski cerkvi iz Hessa in Nassaua. Na petdnevnem festivalu je bilo navzočih okoli 4400 mladih. Na programu so bile delavnice in skupinske razprave, večerne maše ob svečah in pesmih ter veliko športa, zabave in žive glasbe. »Med več kot 220 dogodki sploh ni bilo običajnih preučevanj Biblije in tradicionalnih cerkvenih maš,« je pisalo v časopisu. Neki mlad pastor je bil popolnoma presenečen, »ko je nekaj mladih spraševalo ravno po preučevanju Biblije, katero ima sloves, da je dolgočasno«. Neki najstnik je dejal: »Pravzaprav je program bolj malo povezan s cerkvijo, a vzdušje je prijetno.«

Religija in vojna

»Najbolj krvavi in nevarni spori so danes [. . .] oviti v religijo,« piše v časopisu USA Today. So tudi zelo težko rešljivi. »Običajno orodje diplomacije – denimo pripravljenost narediti kompromis in odpustiti stare zamere – je teže uporabljati, ko sprte strani trdijo, da je Bog na njihovi strani,« še piše v časopisu. »To drži celo takrat, ko je religija bolj orodje za zbiranje podpore kot pa za povzročanje spora, ki se morda osredinja na manj duhovne boje za zemljo ali moč.« Religiozne razlike otežujejo tudi vzpostavljanje začasnega premirja. Primer tega je nedavno vojskovanje na Kosovu. Razpravljalo se je o premirju za veliko noč, a se ga ni dalo izpeljati, saj se datuma katoliškega in pravoslavnega praznovanja velike noči razlikujeta. »Na koncu ni bilo premirja,« piše v USA Today.

Epidemija HIV-a in aidsa »uhaja nadzoru«

»Po svetu je 40 milijonov ljudi okuženih s HIV-om, 20 milijonov jih je umrlo zaradi aidsa in vsako leto se 750.000 dojenčkov rodi z virusom HIV,« poroča britanska zdravstvena revija The Lancet. Samo v letu 2001 je bilo pet milijonov novih okužb z aidsom in tri milijone smrtnih primerov zaradi njega. Peter Piot, izvršilni direktor Skupnega programa Združenih narodov za HIV in aids, je dejal, da epidemija »uhaja nadzoru«, a je še v »začetnih fazah«. Meni, da bo v naslednjih 20 letih zaradi aidsa umrlo 70 milijonov ljudi. V subsaharski Afriki je v nekaterih mestih med 30 in 50 odstotki prebivalstva HIV-pozitivnih. Ker zaradi aidsa umre toliko mladih, je zaskrbljujoče tudi to, da bo do leta 2020 izgubljene več kot 25 odstotkov delovne sile. »V prihodnosti je okrevanje gospodarstva najbolj odvisno od posledic vpliva [aidsa] na otroke,« piše v The Lancetu. V Zimbabveju »lahko petina otrok pričakuje, da bo do zgodnjega mladostništva ostala brez najmanj enega roditelja«.

Koristi dojenja

»Za novorojenčke enostavno ni boljše hrane«, kot je materino mleko, piše nevrokirurg dr. Sanjay Gupta v reviji Time. »Dojenčki, ki pijejo materino mleko, so manjkrat v bolnišnici, imajo manj ušesnih vnetij, diarej, izpuščajev, alergij in drugih zdravstvenih težav, kot pa tisti, ki jih hranijo po steklenički.« Poročajo tudi, da dojenje varuje pred boleznimi dihal. V danski raziskavi so sklenili, da »so imeli odrasli, ki so kot dojenčki od sedem do devet mesecev pili materino mleko, višji IQ od tistih, ki so jih mame dojile dva tedna ali manj«. Ameriška akademija za pediatrijo priporoča, naj otrok pije materino mleko šest mesecev, če pa je mogoče tudi leto ali več. »Pokazalo se je, da dojenčki niso edini, ki jim dojenje koristi,« piše v U.S.News & World Reportu. Raziskava 150.000 žensk v 30 državah je odkrila, da se »ženski za vsako leto, ko doji, nevarnost raka na dojki zmanjša za 4,3 odstotka«. Vendar »le polovica ameriških mamic v povprečju doji od dva do tri mesece«.

Družinski odnosi lahko pomagajo preprečiti zlorabo drog

Raziskava najstnikov v Britaniji, na Irskem, v Italiji, Nemčiji in na Nizozemskem »kaže, da je kvaliteta družinskega življenja oziroma bolj njeno pomanjkanje za mnoge mlade največji dejavnik problematike drog v zahodni družbi«, je dejal raziskovalec dr. Paul McArdle z univerze Newcastle v Angliji. Kot je pisalo v londonskem The Daily Telegraphu, je bilo takrat, ko so mladi živeli z obema staršema in imeli zelo dobre družinske odnose, še posebej z mamo, le 16,6 odstotka takšnih, ki so jemali droge. Ko pa teh dejavnikov ni bilo, jih je droge uživalo 42,3 odstotka. »Po televiziji otrokom jasno poudarjamo nevarnosti zlorabe drog in na šolah spodbujamo k preprečevanju uživanja teh snovi, a je videti, da nikomur ni zares mar za vprašanje starševske odgovornosti,« je dejal McArdle. »Menim, da je učinkovito preprečevanje uživanja drog bolj odvisno od družinskih odnosov kot pa od katerega koli drugega dejavnika.«