Lepo preživite vikend!

SKORAJ vsakdo se ga veseli in ko je tukaj, je pogosto vrhunec tedna. Nekateri takrat potujejo, drugi se rekreirajo, nekateri ga namenijo za religiozne dejavnosti, drugi ostanejo doma in ga prespijo.

Govorimo o času med koncem enega delovnega (ali šolskega) tedna in pričetkom drugega – o vikendu! V Zahodnem svetu se vikend prične na petek in traja do nedelje. Ampak odkod izvira zamisel o vikendu? In če živite tam, kjer je običajen petdnevni delovni teden, kako lahko ustvarjalno izkoristite vikend?

Od dneva počitka do vikenda

Zakoni o sabatu, ki jih je izraelski narod dobil pred približno 3500 leti, so določali: »Šest dni naj se opravlja delo, sedmi dan pa je sobota, dan počitka, posvečen GOSPODU; kdor koli na sobotni dan opravlja kako delo, naj bo usmrčen.« (2. Mojzesova 31:15, SSP) Sabat je bil tudi priložnost za izraelske starše, da so poskrbeli za duhovne potrebe svoje družine.

Judovski sabat je trajal od zahoda sonca v petek do zahoda sonca v soboto. Vendar, kot piše v The World Book Encyclopedii, so deklarirani kristjani »nedeljo naredili za dan posebnega čaščenja, ker so verjeli, da se je Jezusovo vstajenje zgodilo na ta dan. V 4. stoletju A. D. sta tako cerkev kot država nedeljo uradno priznali za dan počitka v Evropi.«

Zanimivo je, da se je čas počitka, ki traja več kot en dan, podaljšal v novejšem času. Pričelo se je v Britaniji v 1870-ih letih, ko se je delovni teden končal v soboto opoldne. Popoldanski poldnevni počitek združen z nedeljo je predstavljal vikend. Sobotni popoldan se je pričel z družinskim kosilom, ki mu je, kot je pisalo v reviji Atlantic Monthly, »pogosto sledilo tedensko kopanje v bližnjem kopališču«.

V Združenih državah se je vikend še celo podaljšal, in sicer na dva dni. Kot je pisalo v nekem članku, so petdnevni delovni teden najprej sprejeli v neki tovarni v Novi Angliji leta 1908. Ureditev je bila sprejemljiva tako za judovske kot »krščanske« delavce, saj je vsaka skupina imela svoj dan počitka – soboto judje in nedeljo »kristjani«. Petdnevni delovni teden je hitro postal priljubljen. Zanj se je zavzemal tudi proizvajalec avtomobilov Henry Ford, saj je domiselno sklepal, da se bo zaradi družinskih vikend izletov povečalo povpraševanje po avtomobilih.

Ali kaj načrtujete za vikend?

Danes je dvodnevni vikend postal ustaljen način življenja na Zahodu. Če živite v tem delu sveta, vas bodo proti koncu delovnega tedna sodelavci najverjetneje vprašali: »Kaj načrtuješ za vikend?« To vprašanje poraja nekaj zanimivih možnosti.

Delodajalec nadzira vaš celotni teden in vikend je morda priložnost za povrnitev občutka, da sami nadzirate svoje življenje. Vikend vam omogoča, da prekinete svojo tedensko  rutino. Morda je to priložnost, da pridete do potrebnega počitka ali da nekaj časa preživite s svojimi dragimi. Ali pa je le priložnost, da se lotite enega najbolj priljubljenih razvedril čez vikend – sprostitvenega nakupovanja. »Ogledovanje po trgovinah je zelo zabavno,« pravi Brigitte, ki živi v Nemčiji.

Raziskave odkrivajo, kako mnogi ljudje prosti čas enostavno raje porabijo za sprostitev. Za ljudi, ki prisegajo na doma preživet vikend, obstaja veliko možnosti za razvedrilo: vrtnarjenje (v hiši ali zunaj), zbiranje znamk, igranje ali poslušanje glasbe, gledanje video posnetkov, kuhanje, pisanje pisem, branje, šivanje, pletenje, ukvarjanje s športom in slikanje, če jih omenimo le nekaj. Nekaterim pa so bolj všeč dejavnosti, kot je sestavljanje puzzlov ali namizne igre, ki jim omogočajo, da so skupaj z otroki in zakoncem. *

Ali Biblija obsoja takšno navidez neprimerno rabo časa? Ni nujno. Salomon je napisal: »Boljša je peščica s pokojem nego dve pesti, polni truda in lovljenja vetra.« (Propovednik 4:6) V življenju kristjana imajo igra, počitek in sprostitev vsekakor svoje mesto pri razbremenitvi.

Zahajanje v skrajnosti

Po drugi strani pa lahko celo preveč dobrega učinkuje kontraproduktivno in škodljivo. Na primer telesna aktivnost je koristna. (1. Timoteju 4:8) A nekateri vikend športniki se s skoraj versko vnemo ukvarjajo s športom. Odločeni so zmagati, zato razvijajo pravilne tehnike ter za trening in vrhunsko športno opremo porabijo ogromno časa in denarja.

Tudi pretirano obremenjevanje neutrjenega telesa je lahko zdravju škodljivo. V neki reviji so poročali o »športnih vikend vojakih« srednjih let, ki si hočejo ponovno pridobiti mladost, končajo pa z zlomi, zvini, urezi in modricami. Drugi tvegajo življenje ali ud v tako imenovanih vznemirljivih oziroma ekstremnih športih. * Biblijski nasvet, naj bodo »zmerni«, je zato zelo ustrezen. (Titu 2:2, NW) Razgibavanje bi moralo osvežiti, ne pa izčrpati ali ogroziti.

Nekateri imajo zato raje manj ekstremne fizične dejavnosti. V Nemčiji sta denimo zelo priljubljena sprehajanje in pešačenje. Pravzaprav se v Evropi zelo priljubljeno razvedrilo imenuje »challenge walking«. Pri tem se tekmuje, vendar ne z drugimi, ampak s časom. Namen tega je v odrejenem času prehoditi določeno podeželsko pot. Kako prijetna možnost razgibavanja in obenem uživanja v lepi pokrajini! Je tudi nekaj, v čemer lahko uživa celotna družina.

Prenatrpani vikendi

Ljudje za vikend včasih načrtujejo toliko dejavnosti, da na koncu le malo ali pa sploh nič ne uživajo. Ob pričetku novega tedna niso osveženi, ampak zelo utrujeni. V nemški reviji Focus je pisalo o raziskavi, v kateri je 27 odstotkov vprašanih ugotovilo, da so njihove dejavnosti v prostem času mrzlične in stresne.

»Počitek je varuh učinkovitosti,« je pisalo v reviji Time. Tudi Jezus Kristus je razumel potrebo  po počitku in sprostitvi. V Markovem evangeliju 6:31 piše, da je Jezus svojim učencem rekel: »Pojdite sami na samoten kraj in malo počijte. Kajti bilo jih je veliko, ki so prihajali in odhajali, da še jesti niso utegnili.« Čeprav imajo razgibavanje, nakupovanje in podobne dejavnosti svoj namen, pa vas bo lahko to, da boste nekaj časa namenili lagodnemu branju, počitku ali spanju, zelo osvežilo. Vendar pa je še nekaj, kar lahko prispeva k veselju med vikendom.

Duhovne potrebe

Jezus je v svojem govoru na gori dejal: »Srečni so tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb.« (Matevž 5:3, NW) Eden od namenov prvotnega sabatnega dneva počitka je bil, da so ljudje lahko poskrbeli za svoje duhovne potrebe. Ali lahko imajo vikendi danes podoben namen? Razmislite o Jehovovih pričah. V večini njihovih občin potekajo glavni krščanski shodi v soboto ali nedeljo. Vikendi so namenjeni tudi večjim shodom, kot so zbori in zborovanja. Mnogi Jehovovi pričevalci čas ob vikendih pogosto preživijo tako, da gredo od vrat do vrat in se z ljudmi pogovarjajo o Bibliji.

Seveda Jehovove priče, kot vsi drugi, hodijo v službo, imajo domove in družine, za katere skrbijo. Kadar je mogoče, pa zase in za svoje družine načrtujejo dejavnosti v prostem času. Vendar dajejo prednost duhovnim rečem. Ali so zaradi tega bolj obremenjeni? Razmislite o doživetjih naslednjih posameznikov.

Preden sta Jürgen in Doris, par iz Nemčije, postala Priči, sta se ob vikendih razgibavala v športnih klubih. Melle in Helena sta obiskovala umetnostne galerije. Helmut je vikende preživljal zunaj, kjer je užival v naravi. Silvia pa je vikende preživela v disku. Ko so postali Jehovove priče, so se njihove dejavnosti v prostem času korenito spremenile.

Jürgen in Doris razlagata: »V prostem času sva običajno preganjala dolgčas, a ne bi mogla reči, da so te navade obogatile najino življenje. Sedaj to, da drugim ljudem pomagava razumeti Biblijo, ne daje pomena in smisla le njihovemu življenju, ampak tudi najinemu.« Kaj pa Melle in Hellena? »Biblija daje smernice za najboljši način življenja, in pogovarjanje z drugimi o teh smernicah prinaša veliko veselja.« Zakaj je Helmut sedaj precej bolj zadovoljen s svojim življenjem? »Vem, da je to, kar delam v javni strežbi, pomembno Jehovu,« pravi on. Silvia pa komentira: »Oznanjevati pomeni biti z ljudmi ter se pogovarjati o zanimivih rečeh in jaz uživam v obojem.«

Zakaj se ne bi naslednjič, ko vas Jehovove priče obiščejo, pogovorili z njimi? Kratka razprava z enim od njih je lahko prvi korak k bolj smiselnemu življenju, in to ne samo ob vikendih, ampak vsak dan v tednu!

Ne glede na to, katera opravila v prostem času imate raje, naj bo vaš vikend krepilen in prijeten. Če živite v nemško govorečem svetu, vam želimo »schönes Wochenende«. Če je vaš jezik španščina, potem »¡Buen fin de semana!«. Če ste iz Ukrajine, potem bi lahko rekli: »Бажаю вам приємно провести вихідні.« Kjer koli živite in kar koli delate, lepo preživite vikend!

[Podčrtni opombi]

[Poudarjeno besedilo na strani 13]

Prijeten vikend je zdrava mešanica počitka, rekreacije in duhovnih dejavnosti