Pogled v svet

Strah pred neznanci

»Več kot 80 odstotkov voznic bi noč raje preživelo zaklenjenih v pokvarjenem avtomobilu, kot pa da bi sprejele pomoč neznanca,« piše v londonskem The Independentu. Anketa 2000 voznikov, ki jo je izvedla organizacija Neposredna pomoč, je pokazala, da bi 83 odstotkov žensk in 47 odstotkov moških zavrnilo pomoč, če bi se jim pokvaril avtomobil. Podobno se večina voznikov ne bi ustavila in pomagala vozniku v težavi. Še zlasti ženske se bojijo za svojo varnost, saj bi po njihovem okvara lahko bila lažna. Govornik Nick Cole je dejal: »Za današnji čas je precej žalostno, da mnogi vozniki raje sami vso noč sedijo v avtomobilu, kot pa da bi doživeli strah ob soočenju z neznancem.«

 Neverni vodijo verne

Duhovnice anglikanske cerkve so »glede [. . .] pomembnih krščanskih doktrin na splošno veliko bolj skeptične kot njihovi moški kolegi«, poroča londonski The Times. Anketa skoraj 2000 duhovnikov anglikanske cerkve je pokazala, da »osem od desetih duhovnikov verjame, da je Jezus umrl za odkup grehov sveta«, v primerjavi z le 6 od 10 duhovnic. In medtem ko 7 od 10 moških verjame v vstajenje Jezusa Kristusa, jih pri ženskah to verjame le 5 od 10. Robbie Low, predstavnik Cene vesti, ki je naročila anketo, je dejal: »Očitno v anglikanski cerkvi delujeta dve cerkvi: verna in neverna, in to je sramota. Vse več vodilnih položajev je v rokah ljudi, ki vedno manj verjamejo. Verne vodi vse več nevernih – razmere so res neznosne.«

Pesimizem kljub bogastvu in zdravju

Kanadčani so kljub poročilom, da so se leta 2001 »gospodarske in družbene razmere izboljšale že tretje leto zapored«, še vedno pesimistični glede svojih pričakovanj za prihodnost, piše v The Toronto Star. Raziskovalci s kanadskega Sveta za družbeni razvoj so ugotovili, da »so Kanadčani čutili manjšo finančno varnost, v službi so bili pod večjim pritiskom, manj so zaupali socialnim varnostnim mrežam, da jim bodo pomagale, in čutili so se bolj ogrožene zaradi kriminala«. Med navedenimi vzroki za zaskrbljenost so »osebni dohodki, ki komaj dohajajo inflacijo, višji osebni dolgovi, [. . .] daljša čakalna doba za nekatera zdravljenja, višje cene zdravil, več poškodb zaradi prometnih nesreč in neupravičeni strahovi, da narašča nasilni kriminal«. Avtorja poročila pravita: »Če varnost definiramo kot stanje razuma, potem potujemo v napačno smer.«

Nižja smrtnost

V Združenih državah »so v zadnjih 40 letih izboljšave pri nujni pomoči pomagale zmanjšati smrtnost med žrtvami napadov«, piše v poročilu Associated Pressa. Raziskovalci so ugotovili, da se je v Združenih državah od leta 1960 do 1999 smrtnost zaradi kriminalnih napadov zmanjšala za skoraj 70 odstotkov, čeprav je bilo v istem obdobju skoraj šestkrat toliko takšnih napadov. Raziskava je tudi pokazala, da se je 1960. leta 5,6 odstotka hujših telesnih napadov končalo s smrtjo, v letu 1999 pa le 1,7 odstotka. Raziskovalci so uspeh pripisali številnim medicinskim dosežkom, ki so pomagali zmanjšati smrtnost, kakor tudi »razvoju storitev pod telefonsko številko za nujno medicinsko pomoč, hitri stabilizaciji in prevozu poškodovancev, boljši usposobljenosti tehnikov nujne medicinske pomoči in da je več bolnišnic ter travmatoloških klinik«, piše v poročilu. Profesor Anthony Harris z Massachusetske univerze v Amherstu je dejal: »Ljudi, ki bi pred 20 leti končali v mrtvašnici, danes v bolnišnici pozdravijo in odpustijo pogosto že v nekaj dneh.«

Daljinski upravljalci in toplogredni plini

Avstralija ima najvišjo emisijo toplogrednih plinov na prebivalca na svetu, piše v The Sydney Morning Heraldu. Glavni razlog tega problema je »avstralska obsedenost z daljinskimi upravljalci«. Kako so daljinski upravljalci povezani s sproščanjem toplogrednih plinov? Za delovanje daljinskega upravljalca morajo televizije, videorekorderji in druge elektronske naprave biti v stand-by položaju. Tako se jih le redkokdaj popolnoma izklopi. Zaradi tega elektrarne vsako leto v ozračje spustijo dodatnih pet milijonov ton ogljikovega dioksida. Povedano drugače, v Avstraliji energija, ki je potrebna za vzdrževanje električnih naprav v stand-by položaju, sprošča enako količino toplogrednih plinov kot izpušni plini enega milijona avtomobilov. V časopisu, ki komentira stroške avstralskih potrošnikov, piše: »V letu 2000 je bilo v gospodinjstvih za naprave v stand-by položaju porabljene 11,6 odstotka električne energije – dodatnih 280 milijonov evrov.«

»Doba titana«?

Titan je lahka in trda kovina, ki je zelo odporna proti rji. Znanstveniki so titan prvič prečistili leta 1910. Zaradi trpežnosti je primeren za rabo v letalstvu in medicini. Ko se ga vsadi v človeško telo, redkokdaj povzroči vnetje, zato se lahko uporablja za izdelovanje umetnih kosti. Predstavnik Japonske titanove družbe je dejal: »Ker je titan skoraj povsem odporen proti rji, potrebuje le malo vzdrževanja (izdelki iz titana), in kovine po prvi uporabi ni potrebno zavreči. Z okoljskega gledišča bo titan ena najbolj iskanih kovin 21. stoletja.« Njegova osnovna slabost je, da je desetkrat dražji kot nerjaveče jeklo. Vendar pa se pričakuje, da se bo titanu z vse večjo rabo cena znižala. Kot piše v japonskem časopisu Daily Yomiuri, »se je zgodovina kovin prestavila od bakra k jeklu in od jekla k aluminiju. Videti je, da bo 21. stoletje doba titana.«

Slaba priprava na zakon

Več kot 40 odstotkov parov, ki pred poroko živijo skupaj, se razveže pred deseto obletnico poroke, poroča newyorški Daily News. Podatki, ki jih je zbral Državni center za zdravstveno statistiko, tudi kažejo, da imajo pari, ki živijo skupaj pred poroko in ostanejo poročeni več kot deset let, enkrat večjo možnost, da se bodo nazadnje razvezali. »Če par razmišlja o tem, da bi bila skupaj [in] menita, da pred poroko ni primerno živeti skupaj,« pravi Matthew Bramlett, vodilni avtor poročila, »sta to tudi človeka, ki se ne bosta hitro razvezala.« Še več, za ljudi, ki pred poroko živijo skupaj, »se zdi, da so manj pripravljeni prenašati čustvene bolečine, ki spadajo k reševanju sporov v medsebojnem odnosu,« pravi zakonska svetovalka Alice Stephens.

V iskanju cerkve

»Nekdaj se je reklo, enkrat metodist, vedno metodist. Nič več,« piše v The Sacramento Bee. Kot je dejal Dexter McNamara, direktor Urada za medverske službe v Sacramentu, »so verske vezi ljudem zdaj manj pomembne. [. . .] Ljudje so veliko bolj pripravljeni raziskati različne cerkve.« Častilci v iskanju cerkve pogosto razmišljajo o rečeh, kot so glasba, način čaščenja, dolžina maše, mladinski programi, velikost cerkvene občine in oddaljenost od doma. »To je supermarket,« pravi Allan Carlson, direktor Howardovega centra za družino, religijo in družbo. »Leta 1950 je bilo 85 odstotkov odraslih iste veroizpovedi kot njihovi starši«, sedaj pa »imajo veliko drugih alternativ«.