Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Galilejev spor s cerkvijo

Galilejev spor s cerkvijo

Galilejev spor s cerkvijo

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ ITALIJE

PIŠE se 22. junij 1633. Šibak star mož kleči pred sodiščem rimske inkvizicije. Ta mož je znanstvenik, eden najbolj znanih svojega časa. Njegovo znanstveno prepričanje temelji na dolgih letih preučevanja in raziskovanja. Toda če si želi ohraniti življenje, mora zanikati to, kar ve, da je resnica.

Ime mu je bilo Galileo Galilei. Galilejev primer, kot ga mnogi imenujejo, je vzbujal dvome, vprašanja in polemike, ki odmevajo še danes, kakih 370 let kasneje. Primer je neizbrisno zaznamoval zgodovino religije in znanosti. Zakaj tolikšno razburjenje? Zakaj je Galilejev primer v našem sodobnem času ponovno dvignil toliko prahu? Ali res predstavlja »prepad med znanostjo in religijo«, kot je to imenoval neki pisec?

Galileja imajo mnogi za »očeta sodobne znanosti«. Bil je matematik, astronom in fizik. Galilei je bil eden prvih ljudi, ki so preučevali nebo s teleskopom, in pojasnjeval je, kaj je videl, da bi podkrepil zamisel, ki je bila v njegovih dneh še vedno predmet vroče razprave: Zemlja se vrti okoli Sonca in zato naš planet ni središče vesolja. Nič čudnega, da imajo Galileja včasih za ustanovitelja sodobne eksperimentalne metode!

Kaj pa je denimo Galilei odkril in iznašel? Kot astronom je med drugim odkril, da ima Jupiter lune, da je Rimska cesta sestavljena iz zvezd, da je Luna gorata in da ima Venera luni podobne mene. Kot fizik je preučeval zakone, po katerih se ravna nihalo in veljajo za predmete pri prostem padu. Iznašel je naprave, kot je na primer geometrijski kompas, vrsto računala. Z informacijami iz Nizozemske je naredil teleskop, ki mu je odprl pogled v vesolje.

Dolgotrajna prerekanja s cerkvenimi dostojanstveniki pa so življenjsko pot tega slavnega znanstvenika spremenila v dramo – v Galilejev primer. Kako se je vse skupaj začelo in zakaj?

V sporu z Rimom

Galilei je že ob koncu 16. stoletja privzel Kopernikovo teorijo, ki trdi, da Zemlja kroži okoli Sonca, in ne obratno. Drugo ime za to teorijo je heliocentrični (s Soncem v središču) sistem. Ko je Galilei leta 1610 uporabil svoj teleskop, da bi odkril nebesna telesa, ki jih do tedaj še niso opazovali, se je prepričal, da je našel dokaz v prid heliocentričnemu sistemu.

Glede na Dizionario Enciclopedico UTET je Galilei želel več kot le priti do takšnih odkritij. »Najimenitnejše osebnosti tistega časa (vladarje in kardinale)« je želel prepričati, da je Kopernikova teorija resnična. Upal je, da bo ob pomoči vplivnih prijateljev lahko premagal ugovore cerkve in si celo pridobil njeno podporo.

Galilei je leta 1611 odpotoval v Rim. Tam se je srečal z duhovniki, ki so bili na visokem položaju. S svojim teleskopom jim je pokazal svoja odkritja v astronomiji. Vendar se stvari niso obrnile tako, kot se je nadejal. Leta 1616 se je znašel pred uradno preiskavo.

Teologi rimske inkvizicije so heliocentrično tezo označili za »filozofsko neumno in nesmiselno ter dozdevno heretično, ker v mnogih pogledih izrecno nasprotuje dobesednemu pomenu svetopisemskih stavkov, običajni razlagi ter mnenju svetih očetov in doktorjev teologije«.

Galilei se je srečal s kardinalom Robertom Bellarminom, ki je veljal za največjega katoliškega teologa tistih dni in imel oznako »kladivo nad heretiki«. Bellarmin je Galileja uradno posvaril, naj neha razširjati svoje prepričanje o heliocentričnem sistemu.

Pred inkvizicijskim sodiščem

Galilei se je trudil ravnati preudarno, vendar se ni odrekel podpori Kopernikove teze. Sedemnajst let kasneje, leta 1633, se je Galilei pojavil pred inkvizicijskim sodiščem. Kardinal Bellarmin je bil že mrtev, vendar je imel sedaj Galilei glavnega nasprotnika v papežu Urbanu VIII., ki mu je bil v preteklosti naklonjen. Pisci pravijo, da je ta proces eden najslavnejših in najbolj nepravičnih v preteklosti, ter ga celo uvrščajo med procese, kakršna sta bila proti Sokratu in Jezusu.

Kaj je izzvalo ta proces? Galilei je napisal knjigo z naslovom Dialogo sopra i due massimi sistemi del mondo. Pravzaprav je zagovarjal heliocentričnost. Avtorju so leta 1632 ukazali, naj se zglasi na sodišču, vendar je Galilei odlašal, ker je bil bolan in star skoraj 70 let. V Rim je odpotoval naslednje leto, in sicer po tem, ko so mu grozili z verigami in s prisilno privedbo. Po papeževem ukazu so ga zasliševali in mu celo pretili z mučenjem.

O tem, ali so bolnega starega moža dejansko mučili, si mnenja nasprotujejo. V Galilejevi obsodbi je zapisano, da je bil izpostavljen »strogi preiskavi«. Po besedah Itala Mereua, zgodovinarja italijanskega prava, je bila ta fraza strokovni izraz tistega časa, s katerim se je opisalo mučenje. S to razlago se strinjajo številni učenjaki.

Kakor koli že, inkvizitorji so Galileja v neprijazni sodni dvorani 22. junija 1633 obsodili. Spoznali so ga za krivega »zaradi stališča in vere v napačni nauk, ki je v nasprotju s Svetim in Božjim pismom, namreč da Sonce [. . .] ne potuje od vzhoda do zahoda ter da se Zemlja giblje in ni središče sveta«.

Galilei ni želel postati mučenec, zato je bil prisiljen vse preklicati. Postarani znanstvenik je potem, ko so mu prebrali razsodbo, na kolenih in oblečen v spokorniška oblačila resno izjavil: »Preklicujem, preklinjam in sovražim prej omenjene zmote in herezije [Kopernikovo teorijo] in na splošno vse in vsako drugo zmoto, herezijo oziroma sekto, ki nasprotuje Sveti cerkvi.«

Po nekem priljubljenem izročilu, ki ni potrjeno s trdnimi dokazi, je Galilei po preklicu udaril z nogo ob tla in v protest vzkliknil: »In vendar se vrti!« Razlagalci trdijo, da je znanstvenika ponižanje ob tem, ko je zanikal svoja odkritja, bolelo vse do smrti. Obsojen je bil na ječo, vendar so mu kazen spremenili na stalen hišni pripor. Ko se je nadenj spuščala slepota, je živel skoraj povsem v osami.

Nasprotje med religijo in znanostjo?

Mnogi sklepajo, da je Galilejev primer dokaz za to, da sta si znanost in religija brezupno navzkrižni. Pravzaprav je Galilejev primer ljudi skozi stoletja odtujeval od religije. Mnoge je prepričal, da je religija že po naravi grožnja za napredek znanosti. Ali je temu res tako?

Papež Urban VIII. in teologi rimske inkvizicije so v resnici obsodili Kopernikovo teorijo, ko so trdili, da je v nasprotju z Biblijo. Galilejevi nasprotniki so se sklicevali na Jozuetovo izjavo »Sonce, ustavi se«, ki naj bi se jo, glede na njihovo razlago, razumelo dobesedno. (Jozue 10:12SSP) Toda ali Biblija res nasprotuje Kopernikovi teoriji? Niti slučajno.

Nasprotujeta si znanost in napačno razlaganje Svetega pisma. V takšni luči je na zadevo gledal tudi Galilei. Svojemu učencu je pisal: »Četudi se Sveto pismo ne more zmotiti, se njegovi razlagalci in pojasnjevalci lahko, in to na različne načine. Eden od teh, ki je zelo resen in pogost, je ta, da se vedno hočejo ustaviti pri povsem dobesednem pomenu.« Vsak resen preučevalec Biblije bi se moral strinjati s tem. *

Galilei je šel še dlje. Trdil je, da je dve knjigi, Biblijo in knjigo narave, napisal isti avtor in si zato ne moreta med seboj nasprotovati. Vendar je dodal, da človek ne more »z gotovostjo trditi, da vsi razlagalci govorijo po Božjem navdihnjenju«. To nakazano kritiko uradne cerkvene razlage so verjetno imeli za izzivanje, kar je rimsko inkvizicijo navedlo, da je znanstvenika obsodila. Navsezadnje pa, kako si drzne popoln laik vmešavati v delo cerkvenih dostojanstvenikov?

Več učenjakom se ob Galilejevem primeru pojavljajo dvomi o nezmotljivosti cerkve in papeža. Katoliški teolog Hans Küng piše, da so »številne in nesporne« zmote »uradnih cerkvenih naukov«, tudi »obsodba Galileja«, privedle dogmo o nezmotljivosti pod vprašaj.

Galileju vrnjen ugled?

Janez Pavel II. je novembra 1979, eno leto po svoji izvolitvi, upal, da bodo znova preiskali položaj Galileja, za katerega je papež priznal, da je »moral večji del trpeti [. . .] po rokah cerkvenih ljudi in institucij«. Trinajst let kasneje, leta 1992, je komisija, ki jo je ustanovil isti papež, priznala: »Določeni teologi, Galilejevi sodobniki, [. . .] niso doumeli globljega, nedobesednega pomena Svetega pisma, ko ta opisuje fizično zgradbo ustvarjenega vesolja.«

Dejstvo pa je, da heliocentrične teorije niso kritizirali samo teologi. Papež Urban VIII., ki je imel v primeru pomembno vlogo, je nepopustljivo vztrajal, naj Galilei neha spodkopavati stoletja star cerkveni nauk, ki pravi, da je Zemlja središče vesolja. Ta nauk pa ni biblijski, temveč od grškega filozofa Aristotela.

Po tem ko je ta novodobna komisija naredila težavno ponovno preiskavo, je papež Galilejevo obsodbo poimenoval »prenagljeno in obžalovanja vredno odločitev«. Ali je bil znanstveniku vrnjen ugled? »Govoriti, kot nekateri počnejo, o povrnitvi Galilejevega ugleda je nesmisel,« pravi neki pisec, »ker zgodovina ne obsoja Galileja, ampak obsoja cerkveno sodišče.« Zgodovinar Luigi Firpo je dejal: »Ni na mestu, da preganjalci vračajo ugled svojim žrtvam.«

Biblija je ‚svetilnica, ki sveti v temnem kraju‘. (2. Petrov 1:19) Galilei jo je branil pred napačnim razlaganjem. Cerkev pa je s tem, da je na račun Biblije branila človeško izročilo, storila ravno obratno.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 24 Iskren bralec bo radovoljno priznal, da izjava, naj se Sonce na nebu ustavi, ni mišljena kot znanstvena analiza, temveč le preprost pogled na to, kako reči vidi človeški opazovalec. Tudi astronomi pogosto govorijo o vzhajanju in zahajanju Sonca, Lune, planetov in zvezd. S tem ne mislijo, da se ta nebesna telesa dobesedno vrtijo okoli Zemlje, ampak da je videti, kot da se premikajo čez naše nebo.

[Okvir/slika na strani 14]

Galilejevo Življenje

Galilei se je rodil leta 1564 v Pisi očetu Firenčanu. Na tamkajšnji univerzi je študiral medicino. Ker se za to stroko ni preveč zanimal, se je preusmeril na študij fizike in matematike. Leta 1585 se je vrnil k svoji družini, ne da bi dosegel kakršno koli visokošolsko izobrazbo. Kljub temu si je pridobil veljavo največjega matematika svojih dni in dosegel položaj predavatelja matematike na univerzi v Pisi. Galileja so po očetovi smrti ekonomske težave prisilile, da se je preselil v Padovo. Tam je bil postavljen na bolje plačan položaj, načeloval je matematikom na mestni univerzi.

Galileju je njegova ljubica, mlada Benečanka, med njegovim 18-letnim bivanjem v Padovi rodila tri otroke. Leta 1610 se je vrnil v Firence. Tam si je pridobil boljši ekonomski položaj, ki mu je omogočil več časa za raziskovanje – toda na račun svobode, ki jo je imel na ozemlju Beneške republike. Veliki vojvoda Toskane ga je imenoval za »prvega filozofa in matematika«. Galilei je umrl v Firencah leta 1642, medtem ko je zaradi obsodbe inkvizicije živel v hišnem priporu.

[Vir slike]

From the book The Library of Original Sources, Volume VI, 1915

[Slika na strani 12]

Galilejev teleskop, s katerim se je prepričal, da Zemlja ni središče vesolja

[Vir slike]

Scala/Art Resource, NY

[Slike na strani 12]

Geocentrični sistem (z Zemljo v središču)

Heliocentrični sistem (s Soncem v središču)

[Vir slike]

Ozadje: © 1998 Visual Language

[Navedba vira slike na strani 11]

Slika: From the book The Historian’s History of the World