Pogled v svet

Zastraševanje s sporočili

»Vsak četrti najstnik je žrtev zastraševanja po računalniku ali mobilnem telefonu,« piše v londonskem The Guardianu. V poročilu britanskega dobrodelnega Nacionalnega doma za otroke (NDO) je pisalo, da je 16 odstotkov mladih, starih od 11 do 19 let, »po svojem mobilnem telefonu prejelo grozilna sporočila«, nadaljnjih 11 odstotkov pa so zastraševali po internetnih kramljalnicah ali po elektronski pošti. Pri NDO pravijo, da ti otroci »nikomur ne povedo in tiho trpijo ali pa se zaupajo ljudem, ki sami ne vedo, kako se s tem učinkovito spoprijeti«. Mladim svetujejo, naj ne tolerirajo zastraševanja, ampak naj o tem, kaj se dogaja, povedo odgovornemu in zanesljivemu človeku; pri dajanju telefonske številke in naslova elektronske pošte naj bodo zelo previdni; po potrebi naj ju tudi spremenijo. V The Guardianu piše, da Pri NDO svetujejo: »Če prejemaš sporočila, ki te vznemirjajo, si zapisuj čas in datum prejema ter o tem obvesti policijo.«

 »Govoreče« rastline

Raziskovalci z Inštituta za uporabno fiziko na Bonski univerzi v Nemčiji so razvili lasersko vodene mikrofone, ki lahko »poslušajo« rastline. Mikrofoni sprejemajo zvočne valove plina etilena, ki ga oddajajo rastline, ko so pod stresom. Dr. Frank Kühnemann, znanstvenik z Bonske univerze, pravi: »Bolj ko je rastlina izpostavljena stresu, glasnejši je signal na našem mikrofonu.« V nekem primeru je, kot so pokazali podatki, navidez zdrava kumara »dobesedno kričala«. »Podrobnejša raziskava je pokazala, da se je pri kumari pojavila plesen, a simptomi še niso bili vidni.« Pravzaprav je plesen navzoča osem ali devet dni prej, preden se pojavijo vidne lise in šele takrat lahko kmetje opazijo problem. »S prisluškovanjem rastlinam,« piše v londonskem The Timesu, »bi lahko razvili zgodnji opozorilni sistem za odkrivanje škodljivcev in bolezni. Poznavanje ravni stresa sadja in zelenjave lahko pomaga tudi pri njihovem učinkovitem skladiščenju in prevažanju.«

Nikotin in SNSD

Raziskovalci iz Francije in Švedske so verjetno odkrili, zakaj kajenje poveča nevarnost sindroma nenadne smrti dojenčka (SNSD), piše v francoskem dnevniku Le Figaro. Raziskave na živalih so pokazale, da lahko izpostavljenost nikotinu vpliva na dihalne reflekse med spanjem. »Pomanjkanje kisika (hipoksija) med spanjem se lahko zgodi samodejno med kratkimi zastoji dihanja (apneja) in običajno privede do močnega kardiopulmonalnega dražljaja in tudi prebujanja. Če pa je ta varovalni odziv moten, postaneta apneja in hipoksija močnejši, kar lahko povzroči prenehanje dihanja,« piše v poročilu. Raziskovalci pravijo, da se pri ljudeh ta varovalni odziv lahko poškoduje, ker plod po krvi matere kadilke med nosečnostjo nenehno prejema nikotin. Rezultat tega je lahko »manjša učinkovitost dihalnih refleksov in refleksov prebujanja, kot odziv na spalno apnejo, in tako tudi več nevarnosti za nenadno smrt dojenčka«. SNSD, piše v Le Figaro, »ostaja v Franciji glavni vzrok umrljivosti v prvem letu življenja«.

»Erotična« pop kultura

Po modi, oglaševanju, javnih občilih in zabavni industriji »priljubljena pop kultura agresivno izkorišča človeško zanimanje za spolnost«, piše v poljskem tedniku Polityka. Oblikovalci pravijo, da »moda stimulira erotiko in erotika stimulira modo«. Temeljna zamisel je: ‚Več kot pokažeš, prej te bodo opazili.‘ Spolnost in erotika v oglaševanju tudi povzročata, da se »reklame bolj vtisnejo v spomin«, in tako pospešujeta prodajo, pravi dr. Ewa Szczęsna, strokovnjakinja za semiotiko (znaki in simboli) v kulturi z Varšavske univerze. »Meje tega, kaj je po mnenju ljudi erotično stimulativno, so se znatno spremenile,« dodaja. Izkušnje kažejo, da bi oglaševalci za denar prestopili kakršno koli mejo, piše v Polityki.

Porast javnih občil v Indiji

V Indiji je število bralcev časopisov v obdobju treh let, in sicer od leta 1999 do 2002, naraslo s 131 milijonov na 155 milijonov, je pokazala raziskava, ki jo je izvedel Svet za raziskavo bralstva. Vseh bralcev tiskanih publikacij – časopisov, revij in drugega periodičnega tiska – je v državi skupaj bilo 180 milijonov. A ker je v Indiji, ki ima nad milijardo prebivalstva, več kot 65 odstotkov prebivalcev pismenih, je možnost povečanja bralstva precejšnja. Televizijskih gledalcev je 383,6 milijona, medtem ko radio posluša 680,6 milijona poslušalcev. Sedaj ima dostop do interneta nekaj več kot 6 milijonov ljudi, v primerjavi z 1,4 milijona v letu 1999. Skoraj polovica vseh domov v Indiji, ki imajo televizijo, ima sedaj kabelsko in satelitsko televizijo, kar je v treh letih 31-odstotni porast.

Vse več ugrabitev

»Pred petnajstimi leti je ugrabitev [v Mehiki] komajda obstajala,« piše v časopisu The News, ki izhaja v mestu Mexicu. »V 1980-ih letih je kriminal pričel naraščati, gospodarski zlom v letih 1994–95 pa je, kot je videti, v Mehiki povzročil znatne spremembe, saj je ugrabitve, ter kriminal na splošno, spremenil v cvetočo industrijo.« Zdi se, da nihče ni izvzet iz tega, da bi ga ugrabili. »Za ugrabljene služkinje zahtevajo 500 dolarjev odkupnine; 12-letno deklico iz Tijuane so ugrabili [. . .] študentje, ker so skušali zbrati denar za šolo; nekateri gredo celo tako daleč, da izpeljejo lastno ugrabitev, da bi od svoje družine ali podjetja dobili odkupnino,« piše v The News. »[Ugrabljanje je] postalo sestavni del življenja. Mehika je razvila kulturo, v kateri se odkupnina hitro izplača, policija pa je o tem redkokdaj obveščena.« Pravzaprav je po besedah žrtev, varnostnikov in celo zapisih s sodišč »policija velikokrat vpletena v ugrabitve, po drugi strani pa neučinkovit in pokvarjen sodni sistem pogosto pomeni, da policistov ne bodo aretirali«.

Znanje jezika peša

»Okoli 20 odstotkov šolarjev osnovne in srednje šole redkokdaj bere knjige za razvedrilo, okoli 80 odstotkov učiteljev višje stopnje osnovne šole in učiteljev srednje šole pa meni, da se je znanje japonščine pri učencih poslabšalo,« piše v japonskem dnevniku The Yomiuri Shimbun. Raziskovalci z Državnega inštituta za raziskave izobraževalne politike so anketirali »2120 šolarjev od četrtega razreda osnovne šole do drugega letnika srednje šole ter 259 učiteljev iz osnovnih in srednjih šol«, piše v poročilu. Ugotovili so, da »je pomanjkanje branja [pri učencih] poslabšalo sposobnosti razumevanja prebranega, besedni zaklad in sposobnosti pisanja«. Mnogi anketirani učitelji so to težnjo pripisali temu, da odrasli, tudi učitelji, s katerimi se učenci družijo, premalo berejo. »Opozorili [so tudi] na negativne učinke videoiger.«

Več mrtvih zaradi onesnaženja zraka kakor zaradi prometnih nesreč

»Svetovna zdravstvena organizacija poroča, da sedaj zaradi učinkov onesnaženega zraka vsako leto umre 3 milijone ljudi. To je trikrat več kot v prometnih nesrečah, kjer vsako leto umre milijon ljudi,« piše v poročilu, ki ga je objavil Inštitut za Zemljino politiko. Vlade si močno prizadevajo zmanjšati smrtnost na cestah, a »veliko manj pozornosti posvečajo smrtnim primerom, ki jih ljudje povzročijo samo s tem, ker vozijo avtomobile. Čeprav smrtnih primerov zaradi bolezni srca in dihal, ki jih povzroči vdihavanje onesnaženega zraka, ne spremlja pretresljivost utripajočih luči in siren, kar velja za smrtne primere v prometnih nesrečah, pa niso prve nič manj resnične,« piše v poročilu. »Med onesnaževalce zraka spadajo ogljikov monoksid, ozon, žveplov dioksid, dušikovi oksidi in delci« – od katerih vsi nastajajo zaradi izgorevanja fosilnih goriv, kot sta premog in bencin.