Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kako se lahko spoprimem z izzivi tega, da sem posvojen?

Kako se lahko spoprimem z izzivi tega, da sem posvojen?

Mladi vprašujejo:

Kako se lahko spoprimem z izzivi tega, da sem posvojen?

»O svojih pravih starših dejansko ne vem ničesar in to me zelo bega.« (Barbara, 16 let)

»O tem, kje sem se pravzaprav rodil oziroma kdo so bili moji starši, nimam niti najmanjšega pojma. Ponoči včasih premišljujem o tem.« (Matt, 9 let)

»Kadar se začnem s starši prepirati, razmišljam o tem, da bi bili moji ‚pravi‘ starši morda bolj razumevajoči. Zdi se mi grozno, da to počnem, in tega nikoli ne omenjam.« (Quintana, 16 let)

O TEM ni dvoma – živeti kot posvojen otrok je lahko izziv. Mladi, ki se bojujejo s prej opisanimi občutki, niso redki. Mnogi razmišljajo o tem, ali bi morali ugotoviti, kdo so njihovi biološki starši oziroma ali bi bilo z njimi življenje lepše. To pa še ni vse.

V prejšnjem članku iz tega sklopa smo razpravljali o nekaj negativnih domnevah, ki si jih nekateri posvojeni otroci morda ustvarijo o sebi. * Da bi bil posvojeni otrok v življenju srečen, je nujno, da se bojuje proti takšnim mislim, ki jemljejo pogum. Do katerih drugih izzivov pa še lahko pride in kaj praktičnega lahko storiš, da bi se z njimi uspešno spoprijel?

Ali so oni moji »pravi« starši?

Trinajstletni Jake pravi, da je imel navado veliko premišljevati o svoji biološki mami. Zaradi tega je imel s starši, ki so ga posvojili, nekaj problemov. Spominja se: »Kadar koli sem bil jezen, sem rekel: ‚Ah, ti nisi moja prava mama – ti me že ne moreš takole kaznovati!‘«

Kot lahko vidiš, se je moral Jake spoprijeti z velikim vprašanjem: Kdo je njegova »prava« mama? Če si posvojen, te morda muči isto vprašanje, še posebej če se ubadaš s tem, ali bi biološki starši s teboj lepše ravnali kakor krušni starši. Toda ali je biologija – sámo rojstvo – edino, kar ljudi naredi »prave« starše?

Jakeova mama ni bila tega mnenja. Jake pravi: »Moja mama mi je rekla: ‚Ja, jaz sem tvoja prava mama. Četudi si imel mamo, ki te je rodila, sem sedaj jaz tvoja prava mama.‘« Ko odrasli vzamejo otroka v svoj dom in se strinjajo, da bodo odgovorni za to, da bo imel streho nad glavo, da ga bodo hranili in vzgajali ter skrbeli za njegove potrebe, vsekakor postanejo »pravi« starši. (1. Timoteju 5:8) Najbrž na to gleda tako tudi zakonita oblast dežele, v kateri živiš. Kako pa na to gleda Bog?

Premisli o verjetno najznamenitejši posvojitvi v zgodovini – o posvojitvi Jezusa Kristusa. Čeprav Jezus ni bil biološki sin tesarja Jožefa, ga je ta sprejel za svojega otroka. (Matevž 1:24, 25) Ali se je Jezus, ko je odrasel, uprl Jožefovi avtoriteti? Ravno nasprotno, Jezus je razumel, da Bog od njega želi, da uboga svojega očeta, kateri ga je posvojil. Dobro je poznal zakon, ki ga je Jehova dal izraelskim otrokom. Kateri zakon je bil to?

Spoštuj očeta in mamo

Sveto pismo mladim naroča: »Spoštuj očeta svojega in mater svojo.« (5. Mojzesova 5:16) Beseda ‚spoštovati‘ v Bibliji pogosto označuje upoštevanje, cenjenje in obzirnost. Svojim zakonitim skrbnikom lahko takšno spoštovanje pokažeš tako, da si z njimi prijazen, da spoštuješ njihovo dostojanstvo, prisluhneš njihovemu mnenju in si pripravljen izpolniti vsa njihova razumna pričakovanja.

Kaj pa takrat, ko so tvoji krušni starši videti nerazumni? Gotovo se bo tudi to zgodilo. Vsi starši so nepopolni, pa če so krušni ali ne. Zaradi njihovih pomankljivosti je to, da si poslušen, lahko resničen izziv. In nič presenetljivega ni, če se ob takšnih trenutkih osredinjaš na to, da si posvojen, in premišljuješ, ali si zaradi tega nekako manj obvezen ubogati. Toda ali je temu res tako?

Mogoče ti bo pomagalo, da razmisliš o Jezusovih okoliščinah. Spomni se, bil je popoln. (Hebrejcem 4:15; 1. Petrov 2:22) Medtem ko njegov krušni oče ni bil, pa tudi njegova mama ne. Torej se je verjetno zgodilo, da je Jezus lahko videl, da se njegovi starši kdaj motijo. Ali se je uprl Jožefovemu poglavarstvu in Marijinemu materinskemu vodstvu, ker sta bila oba nepopolna? Ne. Biblija nam pove, da je bil Jezus, ko je odrastel, svojim staršem »še naprej pokoren«. (Lukež 2:51NW)

Ko imaš v čem drugačne poglede kot tvoji krušni starši, si morda prepričan, da se motijo. Vendar moraš priznati, da si tudi ti nepopoln. Torej vedno obstaja možnost, da si ti v zmoti. Kakor koli že, ali ni najboljše posnemati Jezusov zgled? (1. Petrov 2:21) Tako boš laže ubogal. Vendar pa obstaja še pomembnejši razlog, zakaj ubogati starše.

V Bibliji piše: »Otroci, ubogajte svoje starše v vsem, kajti to je všeč Gospodu.« (Kološanom 3:20SSP) Da, z ubogljivostjo razveseljuješ svojega nebeškega Očeta. (Pregovori 27:11) In on hoče, da se naučiš ubogati, ker si želi, da bi bil tudi ti srečen. Njegova Beseda mlade spodbuja, naj ubogajo, ko dodaja: »Da se ti bo dobro godilo in boš dolgo živel na zemlji.« (Efežanom 6:3)

Okrepiti vezi s krušnimi starši

Da si s svojimi krušnimi starši v dobrem odnosu, zajema precej več kot le to, da jih spoštuješ in ubogaš. Verjetno si želiš, da bi bilo doma prisrčno in ljubeče ozračje. Za takšno ozračje so odgovorni tvoji krušni starši. Vendar tudi ti lahko k temu prispevaš svoj del. Kako?

Prvič, išči priložnosti, da se zbližaš s svojimi starši. Sprašuj jih o njihovi preteklosti, o njihovem življenju, o tem, za kar se zanimajo. Kadar imaš kakšen problem, ki te muči, jih vprašaj za nasvet, in to takrat, ko so sproščeni in dovzetni. (Pregovori 20:5) Drugič, išči priložnosti, da prispevaš k nemotenemu delovanju gospodinjstva, pomagaš pri domačih opravilih in drugih opravkih, ne da bi se te moralo posebej prositi.

Kaj pa glede tvojih bioloških staršev? Če se odločiš, da jih boš poiskal, oziroma se oni odločijo, da te poiščejo, ali bo to neogibno ogrozilo tvojo povezanost s krušnimi starši? V preteklosti posvojitvene agencije pogosto niso hotele izdati podatkov, ki bi biološkim staršem pomagali najti otroka, ki so ga dali v posvojitev, oziroma obratno. Danes imajo nekatere države glede tega bolj svobodno politiko in mnogi posvojeni otroci so se iz oči v oči srečali s svojimi biološkim starši, katerih se sploh niso spominjali. Seveda je lahko posvojitvena politika tam, kjer ti živiš, drugačna.

Iskati biološke starše ali pa ne, je vsekakor osebna odločitev, in to morda ne najlažja. Posvojenci imajo glede tega veliko mešanih občutkov. Nekateri hrepenijo po tem, da bi našli svoje biološke starše, drugi pa so odločeni, da tega ne bodo storili. Kakor koli že, lahko si prepričan, da mnogi posvojenci navežejo stike s svojimi biološkimi starši, ne da bi pri tem oslabili trden odnos, ki ga imajo s krušnimi starši.

Za nasvet povprašaj svoje krušne starše in morda kakega zrelega prijatelja v krščanski občini. (Pregovori 15:22) Skrbno pretehtaj možnosti in si vzemi nekaj časa, preden kar koli ukrepaš. Kot piše v knjigi Pregovori 14:15, v SSP: »Previdni [. . .] pazi na svoje korake.«

Če se odločiš, da boš skušal navezati stike z biološkimi starši, si prizadevaj svojim krušnim staršem zagotoviti, da jih boš imel še naprej rad in jih boš spoštoval. Tako boš med postopnim spoznavanjem ljudi, ki so te spravili na svet in te dolgo nazaj oddali v posvojitev, ohranil čvrsto vez s starši, ki so te vzgajali in poučevali.

Okrepi vezi z nebeškim Očetom

Mnogi posvojenci se bojujejo s strahom, da bi ostali zapuščeni. Bojijo se, da bodo morda izgubili družino, ki jih je posvojila, kot so nekoč že izgubili svojo biološko družino. Takšen strah je razumljiv. Kljub temu si zapomni te modre besede: »Strahu ni v ljubezni, temuč popolna ljubezen izganja strah.« (1. Janezov 4:18) Ne dovoli, da te premaga bolesten strah pred tem, da bi izgubil svoje ljubljene. Druge, tudi vse svoje domače, imej še bolj rad. Predvsem pa razvijaj ljubezen do svojega nebeškega Očeta, Boga Jehova. Nanj se da povsem zanesti, saj nikoli ne zapusti svojih zvestih otrok. On lahko pomiri tvoje strahove. (Filipljanom 4:6, 7)

Catrina, ki je bila kot otrok posvojena, pravi, da ji je branje Biblije zelo pomagalo, da se je zbližala z Bogom in zaživela srečno, uspešno življenje. Pravi, da je tesen odnos z Jehovom »tako pomemben zato, ker naš nebeški Oče ve, kako se počutimo«. Catrinin najljubši svetopisemski stavek je Psalm 27:10, kjer piše: »Kajti oče moj in mati moja sta me zapustila, GOSPOD pa me k sebi privije.«

[Podčrtna opomba]

^ odst. 7 Glej članek »Zakaj so me morali kot otroka dati v posvojitev?«, v Prebudite se!, 22. april 2003.

[Slika na strani 20]

Išči priložnosti, da se zbližaš s svojimi krušnimi starši