Pisma bralcev

Enostarševske družine Enostavno ne morem opisati, kako zelo sem uživala v branju uvodnega sklopa člankov »Družine z enim roditeljem so lahko uspešne«. (8. oktober 2002) Ne morem jih nehati brati! Sem mati samohranilka z dvema otrokoma. Vsakič ko preberem te članke, dobim ponovno zagotovilo, da mi lahko uspe in da nisem sama. Najlepša vam hvala!

C. B., Združene države

Sem razvezana. Ko sem ostala sama z dvema otrokoma, je življenje postalo zelo težko. Jehovu se zahvaljujem, da sliši naše vpitje in se nanj odziva s tako ljubečimi članki. S tem nam zagotavlja, da misli na nas in nas ima rad.

L. T., Češka

Najlepša hvala, da ste objavili te članke. Zaradi mojih sedanjih razmer, ko sem postala samohranilka in sem se po večletnem gospodinjenju vrnila v službo, so me začeli preplavljati občutki nemoči. Vendar so mi ti članki dali upanje in spodbudo, ki sem ju potrebovala, da grem lahko naprej. Predloge, kako se na primer dobro organizirati in imeti reden družinski biblijski pouk, nameravam upoštevati. To revijo bom imela pri roki in jo bom prebrala vsakič, ko se bom znova počutila nemočno.

B. A., Združene države

Pred 14 leti sem ostala sama s sinom in hčerko. Hvala vam za trud, ki ste ga vložili v vaše publikacije, čeprav sem bila ob nekaterih delih tega sklopa razočarana. Znova in znova sem denimo naletela na besedo »uspešen«. Vem, da sem se držala predlogov na 11. strani, vendar nisem bila tako uspešna kot samohranilka, ki je prikazana na tej strani. Uspeh zagotovo ne pomeni samo tega, da tvoj otrok postane polnočasni oznanjevalec oziroma misijonar.

M. S., Japonska

Prebudite se! odgovarja: Zavedamo se, da se uspeh lahko meri različno. Naš namen je bil ponuditi praktične predloge, ki bi staršem samohranilcem pomagali, ko se spoprijemajo z zelo težavnimi življenjskimi izzivi, in jim zagotoviti, da njihov trud ni zaman. Zgledi mladih, ki so v polnočasni strežbi, kažejo, da so starši samohranilci uspešni pri vzgoji bogaboječih otrok. Upamo, da bodo vsi starši – samski ali poročeni – še naprej skrbeli za duhovne, čustvene in telesne potrebe svojih otrok.

Lakota na Irskem Hvala vam za poučni članek »Velika lakota na Irskem – ep o smrti in preseljevanju«. (8. oktober 2002) Med to lakoto se je veliko irskih priseljencev z ladjo pripeljalo v Kanado. Mnogi so umrli zaradi kolere, tifusa in drugih bolezni. Veliko otrok je osirotelo in nekatere so posvojile francosko govoreče družine ter jim dale francoske priimke. Tako se je sčasoma pri mnogih ljudeh njihovo irsko poreklo izgubilo.

K. S., Kanada

Mladi vprašujejo Rada bi nekaj povedala glede vašega članka »Mladi vprašujejo: Zakaj me moj oče oziroma mama ne mara?«. (22. september 2002) Ko sta se moja starša razvezala, sem zapadla v resno depresijo. Včasih se je zdelo, da mi nihče ne more pomagati. Imam najbolj čudovito mamo in brata, ki bi si ju vsakdo želel, vendar se včasih počutim, kot da mi manjka košček srca – košček, ki mi ga je vzel moj oče. Jehova sem prosila, naj mi da nekaj, kar me bo okrepilo. In prav to je storil ta članek. Pomagal mi je, da imam o sebi boljše mnenje, in me naučil, kako se spoprijeti s problemom. Najbolj pa se me je dotaknil Psalm 27:10. Pomagal mi je uvideti, da me ima Jehova rad tudi takrat, ko je videti, da me nima nihče drug.

D. B., Združene države