Pogled v svet

Izboljšana delovna storilnost?

»Vsak četrti Kanadčan sedaj dela več kot 50 ur na teden v primerjavi z desetletjem prej, ko je toliko delal vsak deseti,« poroča časopis Vancouver Sun. Zvezna raziskava, v katero je bilo zajetih 31.500 zaposlenih Kanadčanov, je pokazala, da »je polovica anketirancev dejala, da delajo doma ali ob vikendih, in tako delodajalcu mesečno podarijo dodatnih 27 ur«. Eden od ključnih razlogov za to je tehnika. »Raziskava je pokazala, da se skoraj vse doma opravljeno neplačano dodatno delo [. . .] ‚opravi po računalniku‘,« piše v časopisu. Namesto da bi ljudje imeli štiridnevni delovni teden in več prostega časa, »je tehnika osnovni krivec za porast stresa, bolezni, izgoretja, izostajanja z dela in vseh drugih dejavnikov, ki slabšajo delovno storilnost«. V časopisu še piše: »Večina anketirancev se strinja, da se je zaradi tehnike povečalo zanimanje za njihovo delo in izboljšala njihova delovna storilnost. Obenem pa skoraj nihče ni dejal, da bi tehnika olajšala njihovo obremenjenost z delom ali zmanjšala stres.«

 Onesnaženje velikih mest

»Mexico, Caracas, Bogotá in Havana so med najbolj onesnaženimi mesti na svetu,« poroča mexiški časopis El Universal. Takšen je sklep v Londonu objavljene raziskave, ki jo je izvedla družba Mercer Human Resource Consulting. V raziskavi, s katero so preučevali učinke onesnaženja na mesta po svetu, so upoštevali dejavnike, kot so kakovost zraka, ravnanje z odpadki, varnost, stanovanje, izobrazba, prevoz in javne službe. Zürich in Dunaj med evropskimi mesti ponujata na splošno najbolj kakovostno življenje. Med najčistejšimi mesti na svetu sta Calgary in Honolulu. Po poročilu pa je v celotni Latinski Ameriki za življenje najprijetnejše portoriško glavno mesto San Juan.

Cena razpada zakona

Rebecca O’Neill, vodja projekta Civitas Family Studies Unit, je preučila preko 100 objavljenih raziskav, ki so se opravljale več kot dve desetletji, in poroča, da »za mnoge matere, očete in otroke ‚družina brez očeta‘ pomeni revščino, srčno bolečino, slabo zdravje, izgubljene priložnosti in pomanjkanje stabilnosti«. Kot pravi O’Neillova, imajo otroci iz razbitih družin »za 50 odstotkov več možnosti, da se jim pojavijo zdravstvene težave, dvakrat več verjetnosti, da zbežijo od doma in petkrat več možnosti, da postanejo žrtve kakšne zlorabe«, poroča londonski The Sunday Telegraph. V časopisu še piše: »Za otroke, ki živijo brez biološkega očeta, obstaja tudi trikrat več verjetnosti, da bodo imeli težave v medsebojnih odnosih z ljudmi in težave v šoli. Kot najstniki imajo dvakrat več možnosti, da bodo pili, kadili, uživali droge, [. . .] zakrivili kaznivo dejanje, še kot mladoletni imeli spolne odnose in postali najstniški starši.« Po poročilu so celo otroci, katerih starši so poročeni ter enako revni in neprivilegirani kot samohranilci, manjkrat zašli v takšne težave.

Samomor je vodilni vzrok nasilne smrti

»Samomor je po svetu najpogostejši samostojen vzrok nasilne smrti,« piše v londonskem časopisu The Independent. V članku, ki temelji na poročilu Svetovne zdravstvene organizacije, še piše, da je v letu 2000 nasilne smrti umrlo 1,6 milijona ljudi. Samomor je tega leta zahteval 815.000 življenj, umor 520.000, vojne in boji pa 310.000. V letu 2000 je bila velika večina smrtnih primerov »v državah v razvoju, manj kot 10 odstotkov pa v razvitem svetu«, piše v časopisu. Belorusija, Estonija in Litva so registrirale štirikrat več samomorov kot Velika Britanija. V Afriki ter Severni in Južni Ameriki je število umorov več kot dvakrat tolikšno, kot je število samomorov. V Avstraliji, Evropi in na Daljnem vzhodu pa je stanje obratno.

Otroci, ki jim primanjkuje spanja

Pomanjkanje spanja ima uničujoč učinek na zdravje otrok, piše v reviji U.S.News & World Report. Otroci, ki jim primanjkuje spanja, imajo v šoli težave pri učenju in le stežka navezujejo prijateljstva. »Otroci, ki jim primanjkuje spanja, so pogosto lahko zbrani le krajši čas, so razdražljivi, divji in nepotrpežljivi,« piše v časopisu. Zdravniki so zaskrbljeni zaradi dejstva, da so za te težave pogosto odgovorni starši. Otroška psihoterapevtka Barbara Braun - McDonald pravi: »Če je vaš otrok buden do 11. ure zvečer in je to čas, ko je družina skupaj, morate ponovno preiskati svoje življenje.« Starše se spodbuja, naj vpeljejo redni uri, ob kateri se gre spat in se vstaja, tudi ob vikendih, da bi vzpostavili zdrave navade spanja. Med druge predloge spada tudi redna rutina pred spanjem, kot je kopanje, ljubkovanje in branje zgodb za mlajše otroke ter omejitev dostopa do televizije ali računalnika v uri pred spanjem.

»Igre, prigrizki in kri«

Japonski mladi pogosto obiskujejo »velike klimatizirane sobe z brezplačnimi videofilmi, računalniškimi igricami, prigrizki in celo maserji stopal«, piše v IHT Asahi Shimbun. »Obstaja samo en pogoj: odvzeta mora biti kri,« saj so ti prostori središča za darovanje krvi, ki jih upravlja japonska organizacija Rdečega križa. »Ljudje darujejo kri v zelo sproščenem ozračju,« piše v časopisu. »Mnogi mladi potem, ko darujejo kri, še nekaj časa ostanejo v teh središčih in uživajo ob krofih, soku in računalniških igrah. Še ena privlačnost je brezplačno napovedovanje prihodnosti, ki je na voljo nekajkrat v tednu.« Imajo tudi tečaje ličenja, shiatsu (akupresuro), koncerte, masaže in garažne prodaje. Rdeči križ odpira svoja središča po vsej državi, ker želi ustaviti močan upad darovanja krvi. Nekdaj so središča slovela po »temačnosti in strašljivosti«, sedaj pa postajajo »priljubljena zbirališča najstnikov in mladih, ki so v svojih dvajsetih letih,« piše v časopisu.

Onesnaženje in ladje za križarjenje

»Razkošne ladje za križarjenje, ki vsako leto prepeljejo milijone potnikov na najbolj oddaljene kotičke sveta, z nesnago, ki jo puščajo za sabo, ogrožajo morsko življenje,« poroča londonski The Sunday Times. Razkošna linijska ladja, na kateri je skoraj 4000 ljudi (potnikov in posadke), dnevno odvrže na tisoče litrov mastne vode, ki se nabira na dnu ladje, odplak, odpadne vode iz kopalnic s prho in pralnic, poleg tega pa še 70 litrov strupenih kemikalij in sedem ton odpadkov. Na morju je količina odpadkov, ki jih ustvarijo potniki, veliko večja od tiste, ki bi jo naredili, če bi letovali na kopnem. V letu 2000 je približno 240 ladij za križarjenje prepeljalo deset milijonov ljudi na ekološko občutljiva področja, kot so zaliv Glacier na Aljaski, karibski koralni grebeni in otoki, zgodovinske obale Sredozemskega morja in celo Antarktika. Po ocenah naj bi do leta 2005 plulo še dodatnih 50 takih ladij. Roger Rufe iz Zaščite oceanov pravi: »Ta križarjenja so vse bolj priljubljena, ladje pa so kot plavajoča mesta brez predpisov o odstranjevanju odplak in odpadkov.«

Upad prodaje papeževih spominkov

Več let »je [na Poljskem] prodaja religioznih predmetov zagotavljala zanesljiv dobiček«, poroča poljska izdaja Newsweeka. Pred nedavnim pa so zaznali »krizo« v prodaji svetih podob. Kljub močni publiciteti ob papeževem obisku Poljske leta 2002 je bilo povpraševanje po tradicionalnih religioznih predmetih, kot so verižice in slike, majhno. »Tržišče je bilo preplavljeno z milijoni mavčnih in kovinskih doprsnih kipcev, prtičkov, slik in figur« s papeževo podobo, piše v reviji, a »kupci so postali izbirčni«. Neka zamisel pa je postala priljubljena. To je plastična kartica s »svetimi podobami« na eni strani in »zlatimi koraldami, vtisnjenimi v plastiko,« na drugi. Te »rožnovenske kartice« so »najnovejši in najbolj priljubljeni papeževi« spominki, piše v poljskem tedniku Wprost.