Presenetljivo potovanje po prometnici št. 1

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! NA NORVEŠKEM

VSAK večer, čez vse leto ladja zapusti mesto Bergen na jugozahodni obali Norveške in odpluje proti severu na 11-dnevno potovanje, ki je dolgo kakih 4500 kilometrov. Potuje mimo tisočih otokov in skozi številne fjorde ter morske ožine, medtem ko obiskuje večja in manjša mesta ter vasi vzdolž razgibane in prelepe norveške obale.

Čeprav imajo mnogi pomorsko pot norveškega Coastal Expressa za najlepše potovanje na svetu, je Coastal Express tudi praktičen – prevaža blago, pošto in potnike vse do končnega pristanišča v Kirkenesu, ki leži precej znotraj arktičnega kroga.

Kako ladje plujejo v teh polarnih vodah, in to še posebej pozimi, ko led onemogoči večino arktične plovbe? Na Norveško zaradi njene lege vplivajo tople vode Severnoatlantskega toka in blagi zahodni vetrovi. Oba blažita norveško klimo, tako da je milejša, kot bi morala biti glede na to, da leži visoko na severu. Prav zares, norveška pristanišča ostanejo celo pozimi praktično nezamrznjena.

 Pomorska prometnica je rojena

Proti koncu 19. stoletja, ko so premišljevali o tem, da bi prebivalstvo, ki živi ob morju, med seboj povezali s cesto, železnico oziroma po morju, se je tehtnica nagnila v prid pomorski poti. Vendar so bile takrat celo s to potjo težave, saj je bilo ponoči in v slabem vremenu nevarno pluti, pa čeprav morje ni bilo povsem zamrznjeno.

Da je bila 2. julija 1893 slovesno odprta redna ladijska linija, gre velika zahvala domiselnosti in odločnosti kapitana Richarda Witha. Tega dne je iz Trondheima izplul prvi Coastal Express, katerega končni cilj je bil Hammerfest, najsevernejše mesto v Evropi. Kljub črnogledim napovedim je bila linija uspešna. Pravzaprav se je kasneje razširila na vsega skupaj 34 pristanišč od Bergna do Kirkenesa – dveh končnih postaj, med katerima linija še danes deluje. Morda največji dokaz, da je ta pomorska prometnica uspešna – in pomembna – pa je neuradno ime, ki so ji ga nadeli ob obali živeči ljudje. Poimenovali so jo prometnica št. 1.

Danes po prometnici št. 1 potuje ladjevje 11 sodobnih ladij, ki odplujejo na vsakih 24 ur. Vendar pa so začeli Coastal Express zaradi precej izboljšanih cestnih in železniških povezav med mnogimi mesti vzdolž obale vedno bolj uporabljati za turizem, kar se opazi tudi iz oblike ladij.

Razkrivajoča se panorama

Ladje na svoji poti večinoma plujejo po mirnih vodah. Potniki zato 11 dni uživajo v nekaj najlepših prizorih, kar jih ima Norveška: prijaznih vasicah med bujnimi travniki, obmorskih ribiških vaseh, ledenikih, fjordih, zasneženih gorah, pečinah, ki so polne brezštevilnih morskih ptic, veličastnih slapovih in celo kitih.

To pa še ni vse. Kadar so ladje zasidrane, se lahko potniki neovirano izkrcajo in si ogledajo znamenitosti. Mesto Molde na primer ponuja prečudovit pogled na 87 s snegom pobeljenih vrhov Romsdalskih Alp. V Ålesundu in Trondheimu imajo obiskovalci morda celo dovolj časa za kratek izlet, v katerega je lahko zajet sprehod po ulicah, ob katerih vidite značilno krajevno arhitekturo. Potniki v nekaterih mestih najamejo avto in se nato v naslednjem pristanišču, kjer se ladja ustavi, znova vkrcajo.

Po odhodu iz mesta Bodø Coastal Express prečka fjord Vest in se napoti proti Lofotskemu otočju, 175 kilometrov dolgemu otočju s številnimi vršaci in prijetnimi ribiškimi vasicami. Nekateri najbolj oddaljeni otoki Lofotov so le malo večji od čeri, skalnih otokov in pečin, ki štrlijo iz oceana in so včasih označeni s svetilnikom oziroma svetlobnim signalom. Na otočju domujejo tudi nekatere od največjih kolonij morskih ptic na svetu, med drugim galebi, čigre, gage, morske papige, navadne lumne, kormorani, triprste tonovščice, male njorke in tu in tam tudi navadni strakoši. Ptic je več milijonov.

Vsako zimo je na morju okoli Lofotov zelo živahno, ko ribiški čolni odidejo na lov za skrei oziroma trskami. To področje je poznano tudi po kitih. Kako vzhičeni so potniki, ko lahko s primerno oddaljene ladje vidijo, kako ti orjaški sesalci skačejo iz vode in izpihajo oblake pršca!

Poleti Coastal Express naredi ovinek v fjord Troll. Vhod v ta fjord je tako ozek in strm, da imaš občutek, da bi se lahko stegnil čez ograjo na palubi in se dotaknil strme skalnate površine. Tukaj krmar ne uporablja ladijske troblje, da ne bi sprožil plazu kamenja! Komu, ki rad fotografira in se obrne proti zasneženim vrhovom gora, ki so v ozadju, se na tem delu obale izpolnijo sanje!

Po postanku v še nekaj mestih in ribiških vaseh se plovila usmerijo na vzhod proti tistemu delu obalnega pasu, ki je za mnoge  vrhunec potovanja. Iz pristanišča v Honningsvågu lahko denimo potniki odidejo na izlet v Nordkap, kjer se kakih 300 metrov visoka pečina dviga skoraj navpično iz Severnega ledenega morja in ponuja presenetljiv razgled.

Coastal Express v Kirkenesu, svoji končni postaji na severu, le za nekaj ur zapelje v dok in nato odrine nazaj proti Bergnu. Potovanje na jug potnikom omogoči, da uživajo v prizorih, ki so jih morda zgrešili, ker so med potovanjem na sever spali. V arktičnem krogu na primer človek lahko vidi mogočen ledenik Svartisen, ki obsega kakih 370 kvadratnih kilometrov. Ladje nato križarijo mimo prelepe gorske verige, ki se imenuje Sedem sester, in mimo Torghattna, debelušaste, okroglaste gore, skozi katero gre velik, naravni predor, tako da je videti kakor klobuk, ki ima na oglavju luknjo. Med mestoma Måløy in Floro ladijska linija obide Hornelen, 860 metrov visok hrib, ki se tako koničasto dviga iz morja, da krmar tudi tukaj ne trobi z ladijsko trobljo iz strahu pred plazom kamenja.

Polnočno sonce in polarna noč

Turisti, ki gredo na potovanje poleti, so lahko dejansko vseskozi na dnevni svetlobi. Pravzaprav se večina prometnice št. 1 vije »po deželi polnočnega sonca«, ki leži severno od  arktičnega kroga. Poleti tukaj sonce sije tudi ponoči. Na Nordkapu, denimo, sonce ne zaide skoraj 12 tednov!

Potniki, ki potujejo pozimi, doživijo ravno nasprotno – dolgo polarno noč. Vendar ima zima svoj čar, saj se nebo, ocean, gore in sneg kopajo v nežnih barvah polmraka, ko se sonce približa obzorju, a se ne dvigne nadenj. Poleg tega je zimsko nebo popolno ozadje za enega najveličastnejših prizorov, kar jih je – slavno auroro borealis oziroma severni sij. Ko veter naelektrenih sončnih delcev predre polarno nebo, na zvezdnatem nebu začnejo poplesavati zelena, rumeno zelena in včasih tudi rdečkasta svetloba v presunljivih snopih in tančicah, ki se krivijo, migotajo in valovijo v svojem kozmičnem ritmu.

Da bi uživali v mnogih od teh veličastnih prizorov, vam seveda ni treba biti ravno na Coastal Expressu. Po zaslugi cestnih in železniških povezav si lahko večino Norveške ogledate tudi skozi okno avtomobila oziroma vlaka. Takšen prevoz je za tiste, ki so na tesnem z denarjem, morda varčnejši. Kakor koli že, ne glede na to, za kaj se odločite, eno je gotovo – prizorov vzdolž presenetljive norveške obale, ki se razgrinjajo pred vašimi očmi in so iz kilometra v kilometer in iz enega v drug letni čas drugačni, se ne boste nikoli naveličali.

[Zemljevid na strani 13]

(Lega besedila – glej publikacijo)

FINSKA

ŠVEDSKA

NORVEŠKA

OSLO

Pomorska pot

▿ ▵ Bergen

▿ ▵ Flora

▿ ▵ Måløy

▿ ▵ Ålesund

▿ ▵ Molde

▿ ▵ Trondheim

ARKTIČNI KROG

Spomenik na arktičnem krogu

▿ ▵ Bodø

▿ ▵ Lofotsko otočje

Fjord Troll

▿ ▵ Tromsø

▿ ▵ Hammerfest

▿ ▵ Honningsvåg

▿ ▵ Kirkenes

[Vir slike]

Temelji na zemljevidu: Hurtigruten

 [Slika na strani 15]

Fjord Troll obdajajo alpski vrhovi

[Vir slike]

TO-FOTO AS, Harstad

[Slike na strani 15]

Na Lofotskem otočju domuje veliko morskih ptic, tudi morski galebi, debelokljune lumne in morske papige

[Slika na strani 16]

Začetek prometnice št. 1 je v Bergnu

[Slika na strani 16]

Spomenik na arktičnem krogu

[Slika na strani 16]

Polnočno sonce

[Vir slike]

TO-FOTO AS, Harstad

[Slika na straneh 16, 17]

Sedem sester

[Vir slike]

Per Eide

[Slika na strani 17]

Obmorska vasica v zimski temini

[Slika na strani 17]

Aurora borealis, severni sij

[Vir slike]

© TO-FOTO AS, Harstad

[Slika na strani 17]

Potovanje se konča v Kirkenesu

[Vir slike]

Hallgeir Henriksen

[Navedba vira slike na strani 13]

Nancy Bundt