Zakaj ponovno na pohodu?

PRED približno 40 leti se je za klasične bolezni – kot so malarija, rumena mrzlica in denga – ki jih prenašajo insekti, zdelo, da so z velikih svetovnih področij skoraj izkoreninjene. Potem pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega – bolezni, ki jih prenašajo insekti, so se pričele vračati.

Zakaj? En razlog je ta, da so nekateri insekti in mikrobi, ki jih insekti prenašajo, postali odporni proti insekticidom in zdravilom, ki se rabijo za njihov nadzor. Ta naravni proces prilagajanja se je pospešil ne le s prekomerno rabo insekticidov, ampak tudi z napačno uporabo zdravil. »V mnogih zelo revnih gospodinjstvih,« piše v knjigi Mosquito, »ljudje dobijo zdravila, katera užijejo ravno toliko, da ublažijo simptome, preostanek pa shranijo za naslednji val bolezni.« Močnejši mikrobi ob takšnem nepopolnem zdravljenju lahko preživijo v človekovem telesu in proizvedejo novo generacijo podmladka, ki je odporen proti zdravilom.

Sprememba podnebja

Pomemben dejavnik za ponovno vrnitev bolezni, ki jih prenašajo insekti, so spremembe – v naravi in družbi. Značilen primer je globalna sprememba podnebja. Nekateri znanstveniki pričakujejo, da se bo zaradi globalnega segrevanja okolja delovanje insektov, ki prenašajo bolezni, razširilo na področja s hladnejšim podnebjem. Obstaja nekaj dokazov, da se to najverjetneje že dogaja. Dr. Paul R. Epstein, s Centra za zdravje in svetovno okolje na Harvardski medicinski šoli, pravi: »Tako insekti kot bolezni, ki jih ti prenašajo (tudi malarija in denga), naj bi v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki bili na najvišji stopnji.« Na Kostariki se je denga razširila preko gora, ki so do nedavnega zadrževale bolezen na obali Tihega oceana, sedaj pa je bolezen najti po vsej državi.

A toplejše podnebje lahko vpliva še drugače. Na nekaterih področjih reke spreminja v mlakuže, medtem ko na drugih povzroča nalive in poplave, ki za sabo puščajo mlake. V obeh primerih je stoječa voda zelo primeren kraj za razmnoževanje komarjev. Toplejše vremenske razmere skrajšajo tudi njihov razmnoževalni ciklus in pospešijo stopnjo reprodukcije ter podaljšajo obdobje, ko je komarjev veliko. V toplejših vremenskih razmerah so komarji bolj aktivni. Višje temperature vplivajo tudi na notranje organe komarjev in dvigujejo reprodukcijsko stopnjo mikrobov, ki povzročajo bolezni. S tem se še poveča verjetnost, da bo en sam  ugriz povzročil infekcijo. Obstajajo pa še druge bojazni.

Preučevanje bolezni

Tudi spremembe v človeški družbi lahko prispevajo k boleznim, ki jih prenašajo insekti. Da bi razumeli, kako, si moramo pobliže ogledati vlogo insektov. Pri mnogih boleznih je lahko insekt edini od mnogih členov v verigi prenašanja bolezni. Žival ali ptica je lahko gostiteljica bolezni, tako da prenaša insekte na svojem telesu ali pa je zavetje mikroorganizmom v svojem krvnem obtoku. Če gostitelji to preživijo, lahko postanejo tudi rezervoarji bolezni.

Razmislite o lymski boreliozi, ki so jo identificirali leta 1975 in poimenovali po mestu Lyme v ameriški zvezni državi Connecticut, kjer so jo najprej opazili. Bakterija, ki povzroči lymsko boreliozo je morda prišla v Severno Ameriko pred sto leti, in sicer s podganami ali živino, ki so jih prevažali na ladjah iz Evrope. Potem ko drobcen klop Ixodes zaužije kri okužene živali, bakterija za vedno ostane v klopovem črevesju. Ko ta kasneje ugrizne drugo žival ali človeka, lahko prenese bakterijo v žrtvin krvni obtok.

V severovzhodnem delu Združenih držav je lymska borelioza endemična in je prisotna že kar nekaj časa. Poglavitni lokalni zbiralnik bakterije lymske borelioze je belonoga jelenja miš, katera gosti tudi klope, še posebej med obdobjem njihovega razvoja. Odrasli klopi se raje naselijo na srnjadi, kjer se hranijo in parijo. Ko klopova odrasla samička spije veliko krvi, pade na tla, kjer izleže jajčeca. Iz njih se kmalu izležejo ličinke, ki pričnejo nov krog.

Sprememba okoliščin

Patogeni organizmi so dolga leta bivali v sožitju z insekti in drugimi živalmi, ne da bi ljudem povzročali bolezni. Vendar spremenjene okoliščine lahko endemično bolezen spremenijo v epidemično – bolezen, ki prizadene veliko ljudi v skupnosti. Katere spremenjene okoliščine so vplivale na lymsko boreliozo?

V preteklosti so plenilske živali pomagale omejevati stik ščitastih klopov s človekom, tako da so redčile jelenjo populacijo. Ko so zgodnji evropski naseljenci krčili gozdove, da so dobili področja za poljedelstvo, se je jelenja populacija dodatno zmanjševala, odšli pa so tudi plenilci jelenov. Sredi  1800-ih let so bile mnoge kmetije zapuščene, saj se je kmetijstvo prestavilo na zahod, in gozd je ponovno pričel prekrivati zemljo. Jeleni so se vrnili, njihovi naravni plenilci pa ne. Tako se je jelenja populacija skokovito povečala, z njo pa tudi populacija klopov.

Nekoliko kasneje se je pojavila bakterija lymske borelioze in se desetletja prej, preden je postala nevarna za ljudi, naselila na živalskih gostiteljih. Ko so se predmestja pričela graditi na obrobjih gozdov, pa so otroci in odrasli pričeli mnogo bolj vstopati na področje klopov. Ti so se pričeli oprijemati ljudi, ki so nato zboleli za lymsko boreliozo.

Bolezen v nestabilnem svetu

Prej omenjeni primer predstavlja le eno od mnogih poti, ki jih ubere bolezen, in le en primer, kako človekova dejanja vplivajo na njeno pojavnost. »Skoraj vse na novo spremenjene bolezni so se vrnile zaradi človekovega posredovanja,« piše okoljevarstvenik Eugene Linden v svoji knjigi The Future in Plain Sight. Nekaj drugih primerov: Priljubljenost in hitrost sodobnega potovanja lahko širi patogene organizme in njihove prenašalce povsod po svetu. Uničevanje okolja živali, tako velikih kot majhnih, ogroža bioraznolikost. »Onesnaženje vpliva na zrak in vodo,« pravi Linden, »ter slabi imunski sistem  živali in tudi ljudi.« Navaja še povzetek dr. Epsteina: »V bistvu je človeško poseganje v ekologijo oslabilo Zemljin imunski sistem in pospešilo razmere, ki so ugodne za mikrobe.«

Politična nestabilnost povzroča vojne, ki poškodujejo ekosisteme in uničujejo infrastrukturo, katera omogoča zdravje in razdeljevanje hrane. Biobulletin Ameriškega naravoslovnega muzeja tudi poudarja: »Begunci, ki so nedohranjeni in oslabljeni, morajo pogosto v begunska taborišča, kjer so nato zaradi prenatrpanosti in nehigienskih razmer izpostavljeni številnim infekcijam.«

Gospodarska nestabilnost povzroča, da se ljudje selijo, tako čez državne meje kakor tudi znotraj njih, predvsem v natrpana urbana področja. »Patogeni organizmi imajo radi natrpana področja,« razlaga Biobulletin. Ko mestno prebivalstvo drastično naraste, »nujni ukrepi za javno zdravje, kot so osnovna izobrazba, prehrana in programi cepljenja, pogosto ne morejo v korak s temi potrebami«. Prenaseljenost je dodatno breme za vodo, odplake in sisteme za odstranjevanje odpadkov. To je razlog za otežene sanitarne razmere in osebno higieno, obenem pa se ustvarjajo ugodne okoliščine za insekte in druge prenašalce bolezni. Razmere pa niso brezupne, kot bo pokazal naslednji članek.

[Poudarjeno besedilo na strani 11]

»Skoraj vse na novo spremenjene bolezni so se vrnile zaradi človekovega posredovanja.«

[Okvir/slika na strani 7]

Virus Zahodnega Nila vdira v Združene države

Virus Zahodnega Nila, ki ga na človeka prenašajo predvsem komarji, so prvič izolirali leta 1937 v Ugandi. Kasneje so ga opazili tudi na Bližnjem vzhodu, v Aziji, Oceaniji in Evropi. Na zahodni polobli so ta virus odkrili šele leta 1999. Od takrat pa so v Združenih državah poročali o več kot 3000 okužbah in umrlo je več kot 200 ljudi.

Večina okuženih ljudi se skoraj nikoli ne zaveda okužbe, čeprav imajo nekateri morda simptome, ki so podobni simptomom gripe. Vendar je odstotek resno obolelih, vključno s tistimi, ki obolijo za encefalitisom in meningitisom, majhen. Za virus Zahodnega Nila do sedaj še ni preventivnega cepiva ali določnega zdravljenja. Ameriški centri za nadzor in preprečevanje bolezni svarijo, da se je z virusom Zahodnega Nila mogoče okužiti tudi s presaditvijo organov ali s transfuzijo krvi okuženega darovalca. »Virusa Zahodnega Nila trenutno še ni mogoče preveriti v krvi,« je v letu 2002 poročala tiskovna agencija Reuters.

[Vir slike]

CDC/James D. Gathany

 [Okvir/slika na strani 8, 9]

Kako se lahko zaščitite? Kaj storiti in česa ne

Pri reviji Prebudite se! so govorili z nekaj prebivalci s področij po svetu, kjer obstajajo bolezni, ki jih prenašajo insekti, in jih povprašali po nasvetih, kako ostati zdravi. Morda bo kateri izmed njih uporaben na vašem področju.

Čistoča – najpomembnejši dejavnik zaščite

▪ Vaš dom naj bo čist

»Posode, v katerih shranjujete hrano, pokrijte. Kuhana hrana naj bo pokrita, dokler je ne postrežete. Hrano, ki vam pade na tla, takoj počistite. Umazane posode ne puščajte čez noč neumite in ostankov hrane ne dajajte pred vrata, da bi jih odvrgli zjutraj. Pokrijte ali zakopljite jih, saj insekti in glodalci pridejo ponoči iskat hrano. Poleg tega, če boste na peščena tla nanesli tanko plast betona, lahko svojo hišo laže ohranite čisto in varno pred insekti.« (Afrika)

»Sadja ali vsega, kar privlači insekte, ne hranite v hiši. Domače živali – koze, prašiči, kokoši – naj ne hodijo v hišo. Zunanja stranišča pokrijte. Živalske iztrebke hitro zakopljite ali posujte z apnom, da preženete muhe. Tudi če sosedje ne počno teh reči, vam bo morda uspelo obladovati insekte, poleg tega pa boste dober zgled.« (Južna Amerika)

[Slika]

Če hrano ali smeti pustite odkrite, je tako, kot da bi insekte povabili: »Pridite, jejmo skupaj!«

▪ Osebna higiena

»Milo ni drago, zato si pogosto umivajte roke in perite oblačila, še posebej če ste bili v stiku z ljudmi ali živalmi. Ogibajte se dotikanja poginulih živali. Z rokami se ne dotikajte svojih ust, nosu in oči. Oblačila bi morali redno prati, tudi če so še videti čista. Nekatere vonjave privlačijo insekte, zato se ogibajte odišavljenih mil in izdelkov za osebno nego.« (Afrika)

Preventivni ukrepi

▪ Odstranite gojišča komarjev

Pokrijte zajetja vode in škafe za pranje perila. Odstranite vse odprte posode za zbiranje vode. V lončnicah naj ne stoji voda. Komarji se lahko razmnožujejo v kateri koli mlakuži, ki obstaja več kot štiri dni. (Jugovzhodna Azija)

▪ Izpostavljenost insektom zmanjšajte na minimum

Ogibajte se najljubšega prehranjevalnega časa in mest insektov. V tropih sonce zaide zgodaj, zato se mnoge dnevne dejavnosti opravljajo v temi, ko so mnogi insekti dejavnejši. Če sedite ali spite zunaj, ste v večji nevarnosti, kar se tiče bolezni, ki jo prenašajo insekti. (Afrika)

[Slika]

Če v deželi, kjer je veliko komarjev, spite zunaj, je tako, kot da bi komarje povabili: »Pridite, postrezite si!«

  Bodite oblečeni v oblačila, ki čim manj razkrivajo dele telesa, še posebej v gozdu. Na oblačila in kožo si nanesite sredstvo za zaščito pred insekti in vedno se ravnajte po navodilih, označenih na etiketi. Po tem, ko ste bili nekaj časa zunaj, sebe in otroke preglejte, ali imate klope. Skrbite za to, da so vaši hišni ljubljenčki zdravi in brez insektov. (Severna Amerika)

Stik z domačimi živalmi omejite na minimum, saj lahko insekti prenašajo bolezni z živali na človeka. (Osrednja Azija)

Vsi člani družine naj uporabljajo mreže proti komarjem – po možnosti impregnirane z insekticidi. Na oknih imejte mreže proti insektom in vedno naj bodo v dobrem stanju. Zadelajte špranje pod strešnim napuščem, kjer insekti lahko pridejo v hišo. Takšni preventivni ukrepi nekaj stanejo, a še več denarja boste porabili, če boste morali svojega otroka odpeljati v bolnišnico ali če tisti, ki hodi v službo, prehudo zboli, da bi delal. (Afrika)

[Slika]

Mreže proti komarjem, ki so impregnirane z insekticidi, stanejo manj kot zdravila in bolnišnično zdravljenje

V svojem domu očistite vsa mesta, kjer bi se insekti lahko zadrževali. Stene in strop premažite z mavcem ter zadelajte razpoke in odprtine. Spodnjo stran trstičnih stropov prekrijte s tkanino, ki varuje pred insekti. Ves nered, kot so kupi papirja in oblačil ter slike, ki jih je preveč na stenah, pospravite. V vsem tem se namreč radi zadržujejo insekti. (Južna Amerika)

Nekateri menijo, da so insekti in glodalci hišni gostje. Niso! Preprečite jim vstop v hišo. Uporabljajte sredstva za zaščito pred insekti in insekticide, a le kot piše v navodilih. Uporabljajte pasti za muhe in muholovce. Bodite iznajdljivi: neka žena je naredila podolgovato vrečo iz blaga, jo napolnila s peskom in namestila v režo pod vrati, da bi insektom preprečila vstop. (Afrika)

[Slika]

Insekti ne bi smeli biti naši hišni gostje. Odstranite jih!

▪ Preventivna medicina

S primerno prehrano, počitkom in razgibavanjem vzdržujte odpornost. Zmanjšajte stres. (Afrika)

Potniki: Vnaprej se seznanite z najnovejšimi podatki o tveganju. Informacije lahko dobite pri ministrstvih za zdravje in na vladnih spletnih straneh. Pred potovanjem vzemite preventivna zdravila, ki so ustrezna za področje, kamor potujete.

Če se ne počutite dobro

▪ Hitro poiščite zdravniško pomoč

Večino bolezni se laže zdravi, če se jih odkrije zgodaj.

▪ Diagnoza je lahko napačna

Če ste bili v tropih, poiščite zdravnike, ki se spoznajo na prenosljive in tropske bolezni. Zdravniku povejte o vseh svojih simptomih in kje ste potovali, tudi v preteklosti. Antibiotike uporabite le, če je potrebno, in se pozdravite do konca.

[Slika]

Bolezni, ki jih prenašajo insekti, so lahko podobne drugim boleznim. Svojemu zdravniku povejte, kje ste potovali.

[Vir slike]

Zemlja: Mountain High Maps® Copyright © 1997 Digital Wisdom, Inc.

[Okvir/slika na strani 10]

Ali insekti širijo HIV?

Entomologi in medicinski znanstveniki so po več kot desetletju preiskovanja in raziskav ugotovili, da ne obstajajo dokazi za to, da bi komarji ali kateri koli drugi insekti prenašali HIV – virus aidsa.

Pri komarjih denimo njihovi deli ust niso kot brizgalka z eno odprtino, po kateri bi lahko kri ponovno vbrizgali. Komarji izsesajo kri skozi eno odprtino, medtem ko skozi drugo sprostijo slino. Nato, razlaga Thomas Damasso, strokovnjak za HIV pri Skupini za nadzor lokalnega zdravja v mestu Mongu v Zambiji, komarjev prebavni sistem razkroji kri in tako uniči virus. V insektovih iztrebkih ni HIV-a. V nasprotju s paraziti malarije HIV ne preide v žleze slinavke komarja.

Človek mora za okužbo z virusom HIV biti izpostavljen velikemu številu kužnih delcev. Če se komarja pri obroku prekine in če takoj odleti k drugi žrtvi, bi kakršna koli količina krvi, ki bi lahko ostala na delih njegovih ust, bila premajhna, da bi imela škodljiv učinek. Strokovnjaki pravijo, da četudi bi udarili po komarju, ki je poln s HIV-om okužene krvi, nad odprto rano, to ne bi povzročilo okužbe.

[Vir slike]

CDC/James D. Gathany

[Slike na strani 7]

Ščitasti klop (na desni prikazan povečano) na ljudi prenaša lymsko boreliozo

Od leve proti desni: Odrasla samica, odrasel samec in nimfa, vsi prikazani v naravni velikosti

[Vir slike]

Vsi klopi: CDC

[Slika na strani 10, 11]

Poplave, nehigienske razmere in človeško preseljevanje prispevajo k širjenju bolezni, ki jih prenašajo insekti

[Vir slike]

FOTO UNACIONES (from U.S. Army)