Ali vrednote zamirajo?

NAJDRAGOCENEJŠI darili, ki ju starši lahko dajo svojim otrokom, sta brezpogojna ljubezen in skupek vrednot, po katerih živijo, in ne le govorijo o njih.

Brez primernih vrednot je življenje zgolj gola bitka za preživetje. Vrednote dajo življenju smisel. Določajo prednosti. Postavljajo moralne meje in definirajo pravila vedenja.

Kljub temu se mnoge tradicionalne vrednote hitro spreminjajo. Profesor Ronald Inglehart denimo pravi, da »družba teži k spolnim normam, ki posamezniku dajejo večjo svobodo spolne zadovoljitve in samoizražanja«. V Gallupovi anketi iz leta 1997, ki je bila izvedena v 16 državah, so ljudi spraševali o njihovem stališču do moralnosti zunajzakonskih rojstev. V Gallupovem poročilu piše: »Sprejemljivost tega vse bolj uveljavljenega sodobnega življenjskega sloga se razteza od 90 % ali več v nekaterih delih Zahodne Evrope in manj kot 15 % v Singapurju in Indiji.«

Nekateri so navdušeni nad to novo svobodno spolnostjo. V knjižici The Rise of Government and the Decline of Morality, Jamesa A. Dorna, piše, da sta »razširjenost zunajzakonskih rojstev« in »razpad družin« »očitna znaka moralnega razkroja«.

Druge vrednote, ki propadajo

Tudi druge tradicionalne vrednote znatno zamirajo. V Raziskavi svetovnih vrednot, ki jo je vodil profesor Inglehart, piše o »vse manjšem spoštovanju avtoritete« v industrializiranih državah.

Močna predanost delu je še ena tradicionalna vrednota. Vendar obstaja dokaz, da tudi ta propada. V Združenih državah je Zvezna federacija neodvisnih podjetij anketirala več kot pol milijona delodajalcev. »Enaintrideset odstotkov anketiranih je dejalo, da je težko najti ljudi za prosta delovna mesta, 21 odstotkov pa, da je kakovost opravljenega dela na splošno slaba.« Neki delodajalec pravi: »Vse teže je najti delavce, ki bi delali več kot en dan ter bi prihajali pravočasno in bili trezni.«

Za to uničujočo težnjo lahko stojijo ekonomske sile. Ko se dobiček zmanjšuje, delodajalci  odpuščajo delavce ali ukinjajo določene ugodnosti. V reviji Ethics & Behavior piše: »Delavci, ki doživljajo takšno pomanjkanje zvestobe in izpolnjevanja obljub, se pričnejo temu primerno negativno vesti do svojih delodajalcev. Delavec si ne prizadeva več toliko pri svojem delu, saj jutri morda ne bo več zaposlen.«

Še eno področje, na katerem so se vrednote opazno poslabšale, sta olika in vljudnost. Avstralska raziskava je pokazala: »Več kot 87,7 % zaposlenih je poročalo, [da] neolikanost v pisarni vpliva na razpoloženje osebja.« V ameriški raziskavi poslovnežev strokovnjakov »je osemdeset odstotkov anketirancev poročalo o razširitvi neotesanosti v poslovnem svetu«. Po besedah poročevalske agencije CNN se je »neprimerna pozornost, namenjena strankam, tako zelo razpasla, da je skoraj polovica anketirancev dejala, da so v preteklem letu zaradi nje zapustili trgovino. Polovica anketirancev je povedala, da pogosto vidijo ljudi, kako se preglasno ali moteče pogovarjajo po mobilnem telefonu. In šestdeset odstotkov voznikov je dejalo, da redno opažajo, kako drugi vozijo agresivno ali nepremišljeno.«

Kako dragoceno je človeško življenje?

Včasih ljudje rečejo, da so sprejeli določene »vrednote«, a se njihove besede ravno ne kažejo v njihovih dejanjih. Inštitut za svetovno etiko je denimo anketiral predstavnike 40 držav. Štirideset odstotkov jih je med prvih pet »najpomembnejših« vrlin uvrstilo »spoštovanje življenja«. *

Kaj pa se v resnici dogaja? Industrializirane države imajo sredstva za odstranitev večine človeškega trpljenja. V knjigi, ki jo je napisala Carol Bellamy, izvršilna direktorica Sklada Združenih narodov za otroke, pa je leta 1998  pisalo, da podhranjenost »v državah v razvoju igra vlogo pri več kot polovici od skoraj 12 milijonov vsakoletnih smrtnih primerov otrok, starih manj kot pet let, česar ni bilo vse od kuge, ki je v 14. stoletju pustošila po Evropi«. Takšna poročila so vznemirjajoča za vsakogar, kdor ceni človeško življenje. »Kljub temu,« opaža Bellamyjeva, »je svetovna kriza podhranjenosti, navzlic močnim in vse večjim znanstvenim dokazom o nevarnosti, dvignila le malo prahu. Več pozornosti se posveča gibanju na svetovnih borzah z vrednostnimi papirji kot pa obsežnim uničujočim možnostim podhranjenosti – ali enako močnim koristim zdrave prehrane.«

Nenavadno izkrivljen pogled na življenje je očiten v zdravstvu. Še v zgodnjih 1970-ih letih je nedonošenček, ki se je rodil že po 23 tednih, imel minimalne možnosti preživetja. Danes pa preživi kar 40 odstotkov takšnih nedonošenčkov. Kako ironično, da je po nekaterih ocenah po vsem svetu vsako leto od 40 do 60 milijonov splavov! Večina teh splavov se opravi pri zarodkih, ki so le nekaj tednov mlajši od nedonošenčkov, katere si zdravniki prizadevajo ohraniti pri življenju! Ali to ne namiguje na dejstvo, da vlada velika moralna zmeda?

Potreba po moralnem kompasu

Pri Gallupovi organizaciji so vprašali: »Kaj je v življenju najmanj pomembno?« Večina anketirancev se je odločila za »zvestobo svoji religiji« kot eno od dveh najmanj pomembnih reči. Zato ne preseneča, da obisk cerkva še vedno upada. Profesor Inglehart pravi, da je blagostanje držav na Zahodu »ustvarilo do sedaj še nepoznan občutek varnosti« in »to je zmanjšalo potrebo po tolažbi, za katero je običajno skrbela religija«.

Vse manj zaupanja v organizirano religijo je povezano z izgubo zaupanja v Biblijo. V neki mednarodni anketi so anketirance vprašali, na koga oziroma kam se obrnejo po nasvet, ko želijo izvedeti, kaj je moralno pravilno. Velika večina je omenila osebne izkušnje. »Božja beseda je bila daleč na drugem mestu,« piše v poročilu ankete.

Ne preseneča, da se vrednote znižujejo! Pomanjkanje moralnega kompasa, skupaj z vse večjim poudarjanjem gmotnih ciljev in sebičnega samoljubja, je spodbudilo kulturo pohlepa in brezbrižnosti do občutkov drugih. Kaj pomembnega se je zaradi teh sprememb izgubilo?

[Podčrtna opomba]

[Slike na strani 4, 5]

Za današnje zamiranje vrednot so značilni razpad družin, slabe delovne navade in samovoljno vedenje

[Slika na strani 6]

Vsako leto se splavi milijone otrok, ki so le nekaj tednov mlajši od tega nedonošenčka