Pogled v svet

Vrednost lončnic

Po besedah raziskovalcev, kot so poročali pri londonskem The Timesu, »bi tisoče učencev doseglo višje ocene, če bi v razredih njihovih šol bile lončnice«. Profesor Derek Clements-Croome z Univerze v Readingu je ugotovil, da je stopnja ogljikovega dioksida v nekaterih prenatrpanih in slabo prezračenih učilnicah presegla priporočeno raven za več kot 500 odstotkov. Zaradi tega imajo otroci manjšo koncentracijo, slabši pa je tudi njihov napredek. Profesor Clements-Croome je takšne razmere poimenoval sindrom nezdrave učilnice in pravi, da je povprečno število otrok v učilnicah petkrat višje od števila delavcev v pisarnah. Znano je, da »sindrom nezdrave stavbe« vpliva na delavce in njihovo učinkovitost. Kakšne lončnice bi lahko uporabili za izboljšanje zraka v prostorih? V neki raziskavi v Združenih državah so bile kosmuljke navedene kot najbolj učinkovite. Zmajevci, bršljan, fikusi, samolisti in juke so prav tako zelo učinkoviti pri odstranjevanju onesnaževalcev zraka. Sobne rastline zmanjšujejo stopnjo ogljikovega dioksida, tako da ga predelujejo v kisik.

 »Izgubljena« generacija

»Mladi Američani so zaskrbljujoče slabo poučeni,« piše v newyorškem Daily Newsu. Pri uporabi zemljevida »11 % [mladih] ni vedelo, kje je Amerika. In ko so pred sabo imeli neoznačen zemljevid Združenih držav, jih polovica ni vedela, kje je država New York.« Ko so iskali druge države, ki se jih omenja v poročilih, jih je samo 13 odstotkov našlo Irak ali Iran in le 17 odstotkov Afganistan. Pravzaprav je le 71 odstotkov Američanov, ki so stari od 18 do 24 let, pravilno določilo lego največjega oceana na svetu – Tihega oceana. Družba National Geographic je vprašalnik s 56 vprašanji dala 3250 mladim v Franciji, Italiji, Japonski, Kanadi, Mehiki, Nemčiji, Švedski, Veliki Britaniji in Združenih državah. Čeprav nobena država ni dosegla najvišje ocene, ki je v povprečju zahtevala 42 pravilnih odgovorov, se je temu najbolj približala Švedska s 40 pravilnimi odgovori, sledili pa sta ji Nemčija in Italija z 38. Američani so dosegli predzadnje mesto in v povprečju imeli 23 pravilnih odgovorov, tik pred Mehiko z 21 pravilnimi odgovori. »Če naši mladi na zemljevidu ne morejo najti mest in se premalo zavedajo zadnjih dogodkov v svetu, kako lahko razumejo sporna vprašanja svetovne kulture, gospodarstva in naravnih virov, s katerimi se spoprijemamo?« se je spraševal John Fahey, predsednik Družbe National Geographic.

Po 40. letu starosti – žetev posejanega

»Odločitve, ki jih je človek sprejel, in vplivi okolja pričnejo zahtevati svoj davek pri 40. letu starosti, ko se pojavijo znaki staranja.« To je bila glavna točka s konference o zdravju, o kateri je poročal sydneyjski The Daily Telegraph. Rocco Di Vincenzo, vodilni strokovnjak za pravilno prehrano v bolnišnici Swinburne v Viktoriji, je dejal, da »‚okvarjeni geni‘ ali tisto, kar v telesu ne deluje pravilno,« morda nista tako pomemben določevalec človekovega zdravja po 40. letu, kot so odločitve, ki smo jih sprejemali prej. »Sedaj vemo, da je zdravje po 40. letu starosti posledica vzajemnega delovanja dednostnih nagnjenj in vplivov okolja,« je dejal Di Vincenzo. »Pri Državnem inštitutu za staranje pravijo, da 80 odstotkov zdravstvenih problemov starejših ljudi sploh ni mogoče pripisati staranju. Pripišemo jih lahko temu, kako kdo v življenju skrbi za telo, in po 40. letu starosti te posledice neprimerne skrbi postajajo vidne.«

Otroci zlahka postanejo odvisni od nikotina

»Otroci lahko postanejo odvisni od tobaka v nekaj dneh, ko pričnejo kaditi, in celo prva cigareta jih lahko zasvoji,« piše v raziskavi, o kateri je pisalo v londonskem časopisu The Guardian. »Med 332 mladimi, ki so kdaj poskusili tobak ali celo samo enkrat vase potegnili dim, jih je 40 % imelo znake zasvojenosti. Med 237, ki so dim vdihnili v pljuča, pa jih je 53 % kazalo znake odvisnosti.« V 30-mesečni raziskavi, ki jo je vodil dr. Joseph DiFranza z Zdravstvene šole na Massachusetski univerzi v Združenih državah, so opazovali skoraj 700 učencev, ki so bili ob pričetku raziskave stari 12 in 13 let. »Pred raziskavo je obstajalo mnenje, da otroci postanejo odvisni od tobaka v dveh letih – če bi kadili vsak dan, najmanj polovico zavojčka dnevno,« je dejal DiFranza. »Nekateri od teh otrok so postali zasvojeni v nekaj dneh po pričetku kajenja. [. . .] Domnevam, da se zasvojenost z nikotinom v mnogo primerih prične s prvo cigareto.« DiFranza meni, da so najstniki bolj dovzetni za odvisnost, ker se njihovi možgani še vedno razvijajo. »Želel bi, da otroci vedo, da se s tobakom ne da eksperimentirati. Ni varnega kajenja,« je dejal DiFranza. »Otroke moramo prepričati, da poskusiti kaditi celo samo eno cigareto lahko vodi do dolgoletne odvisnosti.«

Nove informacije o »zunajtelesnih« doživetjih

Švicarski nevrologi so pri neki ženski želeli z elektrodami ugotoviti izvor epileptičnih napadov, ob tem pa so pacientki po naključju sprožili tako imenovana zunajtelesna doživetja, pravijo pri nemški znanstvenoinformativni službi Bild der Wissenschaft-Online. Vsakič, ko so stimulirali angularni girus desne možganske skorje, je ženska poročala o občutku, da je zapustila telo in ga opazovala od zgoraj. Za ta del možganov se zdi, da povezuje vizualno zavest telesa s čutnimi informacijami o tem, kje je telo. »Stimulacija z elektrodami je pri pacientki zmotila to povezavo, zaradi česar se je njen čut zaznavanja navidezno odcepil od njenega telesa,« pravijo pri Bild der Wissenschaft. Zunajtelesna doživetja »vedno znova povzročajo špekulacije o tem, da je duša neodvisna od telesa«.

Prenova rožnega venca

»Predani rimski katoličani že 500 let recitirajo rožni venec, mantri podoben sklop očenašev in zdravamarij, ki je zasnovan tako, da spodbuja k razmišljanju o 15 ključnih dogodkih ali ‚skrivnostih‘ iz življenja Jezusa in njegove matere,« poroča Newsweek. »Lani [oktobra] pa je papež Janez Pavel II. izdal papeško pismo, v katerem je rožnemu vencu dodal še četrti krog,« ki temelji na Jezusovi strežbi od njegovega krsta do zadnje večerje. »Papežev namen je obnoviti zanimanje za njegovo ‚najljubšo‘ obliko molitve, kateri je priljubljenost od drugega vatikanskega koncila močno upadla,« še piše v reviji. »Glavni cilj papeževega dejanja je, da v tej molitvi, ki je edinstvena za katoličane, močneje poudari Kristusa v povezavi z Marijo, osebo, ki je najbolj povezana z rožnim vencem.« Papež je pripomnil, da upajo, da bo to spodbudilo katoličane k navadi meditiranja, v času »ko na krščanstvo vplivajo meditativne tradicije religij Vzhoda«.

Prevelika pričakovanja

»V Nemčiji je večina zakonskih zvez neuspešna zaradi prevelikih pričakovanj,« piše v časopisu Die Welt. Profesor Wassilios Fthenakis, ki preučuje družinsko življenje, je dejal, da »ljudje v medsebojnih odnosih iščejo intimnost in želijo biti kar najbolj srečni«. Povedal je tudi, da je nestvarno pričakovati, da bodo takšna občutja evforije trajala več desetletij. Zaradi sedanjega poudarjanja osebne sreče in samouresničevanja so pari manj pripravljeni delati kompromise in skupaj premagovati težavna obdobja. Neka druga strokovnjakinja za družino je dejala: »Dandanes se ljudje, ko se navdušenje poleže, manj naprezajo, da bi se pogovorili o težavah in ohranili medsebojni odnos.« V Nemčiji zakonske zveze sedaj v povprečju trajajo nekaj več kot 12 let.