Razumeti poporodno depresijo
Razumeti poporodno depresijo
Kaj je narobe z menoj? Pred kratkim sem rodila lepega, zdravega dojenčka. Morala bi biti vesela in ponosna, a se počutim tako na tleh in zaskrbljena, celo jezna. Ali sem slaba mama? Zakaj sem tako depresivna?
ČE STE pred kratkim rodili, tudi vas morda prežemajo podobni občutki, kot so opisani zgoraj. Veste, niste sami. Ocenjujejo, da take občutke občasno doživlja 70 do 80 odstotkov mamic, ki so pred kratkim rodile. Toda kaj je poporodna depresija (PPD) in kaj jo povzroča? Kako se je mogoče spoprijeti s PPD? V kakšno oporo so lahko družinski člani in drugi?
Motnje
Izraz »poporodna depresija« se nanaša na depresijo, ki se pojavi po porodu. Nastopi lahko po rojstvu katerega koli otroka, ne samo prvega. Do depresije lahko pride celo po spontanem splavu oziroma po prekinitvi nosečnosti. Po mnenju Urada za zdravje žensk na Ameriškem ministrstvu za zdravje in človekoljubne dejavnosti so lahko simptomi različno močni.
Mnoge ženske izkusijo poporodno otožnost, za katero je značilna blaga potrtost, tesnoba, razdražljivost, nihanje razpoloženja in utrujenost. Takšna potrtost je normalna in kratkotrajna ter kakih deset dni po porodu izgine sama od sebe, brez medicinske pomoči.
Vendar v Ameriškem združenju porodničarjev in ginekologov ocenjujejo, da se vsaki deseti mamici, ki je pred kratkim rodila, ti občutki stopnjujejo in ne ponehajo po prvih nekaj dneh. Morda se pojavijo celo več mesecev po porodu. To je lahko čisto prava poporodna depresija, pri kateri so občutki žalosti, tesnobe in obupa tako močni, da se mamica, ki je pred kratkim rodila, težko spoprime s svojimi vsakodnevnimi obveznostmi.
Poleg tega se pri eni do treh mamic na vsakih 1000 žensk, ki so rodile, pojavi še hujša oblika depresije, imenovana poporodna psihoza, pri kateri ima bolnica privide oziroma halucinacije, kar je pogosto povod za to, da poškoduje sebe oziroma svojega dojenčka. Za pravkar omenjeno stanje je potrebna takojšnja medicinska oskrba. *
Vzroki
Za poporodno depresijo ni enega samega jasno definiranega vzroka. Videti je, da gre tako za telesne kot čustvene dejavnike. En telesni dejavnik je lahko ta, da se v prvih 24 do 48 urah po porodu raven estrogena in progesterona drastično zmanjša na točko, ki je nižja, kakor je bila pred zanositvijo, in tako pride v fizičnem stanju telesa do močne spremembe. Ta sprememba lahko
sproži depresijo, približno tako, kot pred menstruacijo, ko pride do nihanja razpoloženja in napetosti. Po porodu lahko pade tudi raven hormonov, ki nastajajo v žlezi ščitnici. To se lahko kaže v simptomih, ki spominjajo na depresijo. Zaradi tega raziskovalci PPD imenujejo »biokemična in hormonska motnja«.V nekem medicinskem biltenu je zanimivo omenjeno, da do poporodne depresije lahko pride zaradi neuravnotežene prehrane, morda zaradi pomanjkanja vitaminov skupine B.
K depresiji lahko prispevata tudi utrujenost in pomanjkanje spanja. Dr. Steven I. Altchuler, psihiater na Mayovi kliniki v Minnesoti v ZDA, pravi: »Majhni problemi se takoj po porodu zaradi pomanjkanja energije in nezmožnosti spanja utegnejo zdeti precej hujši. Nekatere ženske so morda vse iz sebe, ko ugotovijo, da težko obvladujejo reči, ki so jih pred porodom dobro izpeljale, ko niso še imele poporodne otožnosti in so ponoči lahko spale.« Depresijo morda povečajo tudi čustveni dejavniki, na primer nenačrtovana nosečnost, prezgodnji porod, izguba svobode, skrb glede telesnega videza in pomanjkanje podpore.
Poleg tega kroži o materinstvu več mitov, ki lahko prispevajo k temu, da je ženska depresivna in ima občutek, da je neuspešna. Sem spada zamisel o tem, da so materinske spretnosti instinktivne, da bi morala biti navezanost na otroka takojšna, da bo dojenček vzoren in nikoli siten ter da bi morala biti novopečena mamica popolna. V resničnem življenju pa ni tako. Materinskih spretnosti se je treba naučiti, za navezanost na otroka je pogosto potreben čas, za nekatere dojenčke je laže skrbeti kakor za druge in nobena mamica ni popolna oziroma supermama.
Res, to je bolezen
Poporodne depresije do nedavnega pogosto niso jemali resno. Dr. Laurence Kruckman opozarja: »Vprašanja duševnega zdravja žensk so bila v preteklosti spregledana in označena za histerijo, ki se ji ni vredno posvečati. Diagnostični priročnik Ameriškega združenja psihiatrov (4. izdaja) ni nikoli povsem priznal navzočnosti poporodne bolezni in posledica tega je, da zdravniki o njej niti niso bili poučeni niti ni bilo na voljo zanesljivih podatkov. [. . .] Mamice pa gredo iz bolnišnice pogosto že v 24 urah, kar se pred 30 leti ni dogajalo. Do večine poporodnih psihoz, potrtosti in nekaterih depresij pride v treh do 14 dneh po porodu. Mamice so takrat že doma in niso pod nadzorstvom strokovnjakov, ki poznajo simptome.«
Vendar lahko, po besedah dr. Carol E. Watkinsove iz baltimorskega Severnega okrožnega združenja psihiatrov v Marylandu, poporodna depresija, če se je ne diagnosticira oziroma zdravi, vodi v dolgotrajno depresijo in težave pri navezovanju na dojenčka. Depresivne mamice morda pasivno prezrejo otrokove potrebe oziroma nasprotno, izgubijo nadzor in svoje otročičke telesno kaznujejo. To lahko negativno vpliva na otrokov kognitivni in čustveni razvoj.
Članek v časopisu American Family Physician na primer omenja, da se otroci depresivnih mamic slabše odrežejo na kognitivnih testih kakor tisti, katerih mamice niso imele depresije. Poleg tega lahko poporodna depresija negativno vpliva na ostale otroke in na moža.
Zdravljenje
Kaj se da storiti? Ali morate enostavno stisniti zobe? Tolažilno je vedeti, da je za poporodno depresijo ugotovljeno, da je začasna in ozdravljiva. * Čeprav sta pri blagih simptomih morda dovolj že počitek in podpora družine, je ključni pokazatelj, ali se je treba zdraviti, to, da zaradi depresije niste zmožni opravljati svojih nalog, pravijo na Uradu za zdravje žensk.
Običajno zdravljenje je z antidepresivi *, s pogovori s strokovnjakom za duševno zdravje ali pa hormonska terapija oziroma kombinacija teh, odvisno pač od tega, kako resna je depresija. Kengurujčkanje, ko ima mamica svojega otročička neposredno na koži, lahko prav tako zmanjša depresijo. * Obstajajo tudi alternativna zdravljenja, kot so z zelišči, akupunkturo in homeopatijo.
Da bi se s tem spoprijeli, pa lahko nekaj storite tudi sami. Med drugim to, da uživate hrano, ki je bogata s hranili (sem spadajo tudi sadje, zelenjava in jedi iz polnozrnatih žit), se ogibate kofeinu, alkoholu in sladkorju, zmerno telovadite ter da zadremate, kadar vaš dojenček spi. Kristjanka Zoraya, ki je po porodu zdravega dekletca dneve in dneve od jutra do večera prejokala, pravi, da ji je pri premagovanju depresije pomagalo to, da je takoj, ko je bilo mogoče, začela sodelovati pri vsakodnevnih oznanjevalskih dejavnostih, ki jih ima kot Jehovova priča. (Nadaljnje predloge si oglejte v spremnem okvirju).
Kako lahko pomagajo drugi?
Ker je največji dejavnik pri poporodni depresiji pomanjkanje primernega počitka, lahko drugi pomagajo tako, da opravijo nekatera gospodinjska dela in pazijo na otroka. Raziskave kažejo, da je tam, kjer se razširjena družina zbere, da bi pomagala in dajala napotke, precej manj poporodnih depresij. Mnogokrat lahko človek zelo pomaga že samo s tem, da mamici, ki je pred kratkim rodila, sočutno prisluhne, jo potolaži in se ogiba temu, da bi jo kritiziral. Zapomnite si, PPD je telesna motnja in je ženska ne izzove sama. Kot poudarja organizacija Poporodno izobraževanje staršev, »se ženska ne more nič bolj ‚vzeti v roke‘, kot če bi imela gripo, sladkorno bolezen ali bolezen srca«.
Iz prej omenjenega se lahko vidi, da za mamice, ki so pred kratkim rodile, utegne biti obdobje po porodu nekaj čudovitega, a je lahko tudi stresno. Če to razumemo, lahko novopečenim mamicam lažje dajemo podporo, ki jo potrebujejo.
[Podčrtne opombe]
^ odst. 8 Poporodne depresije se ne sme zamenjati s potravmatsko stresno motnjo, ki jo imajo nekatere mamice po težavnem porodu, čeprav lahko oboje doživljajo hkrati.
^ odst. 19 Glej članek »Premagala sem poporodno depresijo« v Prebudite se!, 22. julij, 2002.
^ odst. 20 Ker je materino mleko lahko zaradi nekaterih zdravil neužitno, se, če želite otroka dojiti, posvetujte s svojim zdravnikom o najprimernejši izbiri.
^ odst. 20 Glej članek »‚Materina skrb po kengurujsko‘ – rešitev za smrtno nevaren problem?« v Prebudite se!, 8. junij, 2002.
[Okvir/slike na strani 23]
Predlogi, kako se spoprijeti s poporodno depresijo
1. Pogovarjajte se o svojih občutkih, še posebej z drugimi mamicami.
2. Druge prosite, naj vam pomagajo pri oskrbi otročička in pri gospodinjskih delih ter opravkih. Prosite moža, naj sodeluje pri nočnem hranjenju dojenčka in gospodinjskih opravilih.
3. Vzemite si čas, da storite nekaj koristnega zase, pa četudi je to le 15 minut na dan. Skušajte brati, iti na sprehod, si pripraviti sproščujočo kopel.
4. Čeprav vam uspe kak dan narediti le eno stvar, je to korak v pravo smer. Morda boste imeli dneve, ko ne boste mogli opraviti nobenega dela. Potrudite se, da takrat ne boste jezni nase.
5. Osamitev pogosto podaljša depresijo. Oblecite se in vsak dan vsaj za kratek čas odidite od doma. Svež zrak in sprememba okolja bosta vam in vašemu dojenčku zelo koristila.
[Vir slike]
Prirejeno po Ameriški akademiji družinskih zdravnikov, Ameriškem združenju porodničarjev in ginekologov ter Uradu za zdravje žensk.