Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pogled v svet

Pogled v svet

Pogled v svet

Volkovi ribarijo

Mnogo let je obstajalo mišljenje, da se volk prehranjuje samo s kopenskimi živalmi, kot je denimo srnjad. Vendar pa je v kanadskem časopisu Vancouver Sun pisalo, da so v deževnih gozdovih ob osrednji obali Britanske Kolumbije opazili volkove, kako jedo klapavice, pokrovače, loparje in celo losose – »kar po 20 v eni uri«. Ribo prikrito opazujejo, nato pa »s hitrim in smrtonosnim skokom z vsemi štirimi nogami odločno skočijo v vodo in napadejo«. Uspešni so v približno štirih poskusih od desetih. Vendar raziskovalce bega navada volkov, da pojedo samo glavo lososa. Raziskovalec Chris Darimont namiguje, da so morda v glavi hranila, ki jih imajo volkovi radi, ali pa da so v lososovem telesu škodljivi paraziti. »Ti volkovi nas nenehno presenečajo. Sprašujem se, koliko skrivnosti je še v deževnih gozdovih,« pravi Darimont.

Vzgojeni v mlade tirane

»V naših domovih vladajo otroci!« piše v poljskem tedniku Wprost. »Povečini samo otrokom kupujemo draga oblačila, kozmetiko in sodobne iznajdbe. V družinah z nizkimi in srednje visokimi dohodki se do 80 odstotkov družinskega proračuna porabi za najstnike.« V poročilu, ki je komentar na raziskavo, katero je vodila Małgorzata Rymkiewicz z Varšavske univerze za starše, je izpostavljenih nekaj simptomov despotskega obnašanja otrok. Denimo namesto da bi bili svojim staršem hvaležni, »zahtevajo več in več, so nezadovoljni s tem, kar dobijo, so agresivni [in] se ne ozirajo na druge«. Rymkiewiczeva pravi: »Pri vzgoji otrok delamo velike napake, ko celo majhnim otrokom dovolimo, da delajo, kar želijo.« Poljska zveza psihologov se s tem strinja in pravi: »Omejitve, ki jih najstnik prizna, so odvisne od omejitev, ki so mu bile postavljene med njegovim prvim in četrtim letom starosti. [. . .] Ko najstnikom popuščamo v vseh njihovih protestih in agresiji, enostavno vzgajamo tirane.«

Agencije za uničevanje zakonskih zvez

Na Japonskem nekateri nesrečno poročeni ljudje plačajo agencijam, da uničijo njihov zakon, piše v poročilu tokijskega časopisa IHT Asahi Shimbun. Če se mož želi ločiti od žene, a za to nima razloga, lahko plača agenciji ‚za uničevanje zakonov‘, da pošlje čednega moškega, ki potem »naključno« sreča strankino ženo in z njo prične razmerje. Nedolgo za tem žena privoli v ločitev. Ko najeti ljubimec opravi nalogo, izgine s prizorišča. Če pa se žena želi ločiti od moža, agencija pošlje privlačno mlado žensko, da zvabi moža v posteljo. Neka 24-letna ženska je dejala, da je moški, ki se jim približa, »skoraj nikoli ne zavrnejo. Dejala bi, da sem uspešna v 85 do 90 odstotkov [primerih].« Predsednik neke agencije odpusti zaposlene, ki jim od petih primerov ne uspe trikrat, piše v časopisu. »Morajo uspeti,« je dejal. »To je posel.«

Otroci ulice – zakaj?

»Nasilje doma je glavni vzrok, zakaj otroci in mladostniki zapustijo dom in gredo živet na ulico,« piše v brazilskem časopisu O Estado de S. Paulo. Nedavna raziskava 1000 otrok ulice, ki živijo v zavetišču Riodejaneirske fundacije otrok in mladostnikov, je pokazala, da je 39 odstotkov otrok bilo žrtev zlorabe oziroma so bili priče nasilja doma. »Ti otroci iščejo dostojanstvo in živijo v zmoti, da ga bodo našli na ulici,« je dejala sociologinja Leni Schmitz. Raziskava je pokazala, da je 34 odstotkov otrok pričelo živeti na ulici, da bi opravljali priložnostna dela ali prosjačili, 10 odstotkov jih je to naredilo zaradi vpletenosti v droge, 14 odstotkov pa jih je enostavno dejalo, da so to želeli narediti. Glede na raziskavo slednji vzrok pogosto prikrije druge vzroke, kot je spolna zloraba doma. Okoli 71 odstotkov otrok živi z drugimi otroki ulice in so si ustvarili »lastno družinsko hierarhijo, ostale otroke ulice pa imajo za brate, strice, očete ali matere«, je dejala Schmitzova.

Misijonarji se iz človekoljubja odpovedujejo Kristusu

»Preveč misijonarjev pozablja na Jezusa.« Ta navedek je bil nedavno natisnjen v italijanskem časopisu La Stampa. Poročajo, da takšni misijonarji dajejo prednost socialnim programom, ki so namenjeni zmanjševanju revščine in trpljenja, namesto da bi oznanjevali Kristusa. Glede na spletno stran mesta Vatikan, je kardinal Crescenzio Sepe, prefekt Vatikanske kongregacije za evangelizacijo ljudstva, o katoliških misijonarjih dejal: »V zadnjih desetletjih obstaja zelo močna želja [. . .] po neupoštevanju Kristusovega jasnega razglasa in duhovne dimenzije poslanstva ad gentes [ljudem]. Nekateri misijonarji so zaradi tega svoje delo omejili na kakšno vrsto človekoljubja brez duhovne vsebine, nekakšno socialno dejavnost, ki kljub temu da je koristna, nima apostolskih dimenzij, katere so v Dejanjih apostolov tako jasno prikazane.«

Več tveganja zaradi tobaka

»Ženskam, ki na dan pokadijo najmanj tri cigarete, se lahko podvoji možnost obolenja srca in prezgodnje smrti,« poroča londonski The Daily Telegraph. Na Danskem je dvajsetletna raziskava 12.000 moških in žensk prvič pokazala, da je že kajenje nekaj cigaret dnevno lahko tvegano. V večji nevarnosti so bili celo kadilci, ki ne vdihavajo dima v pljuča. Amanda Sandford, govornica organizacije Proti kajenju in za zdravje, je dejala, da bi si glede na dejstva, ki so vidna iz te raziskave, »kadilci morali prizadevati, da popolnoma prenehajo kaditi«. V neki drugi raziskavi, o kateri je pisalo v londonskem The Timesu, so zdravniki z Univerze atenske medicinske šole v Grčiji ugotovili, da redna izpostavljenost tobačnemu dimu koga drugega za samo 30 minut na dan (po ocenah enakovredno eni pokajeni cigareti) lahko pri nekadilcih poveča tveganje bolezni srca za 47 odstotkov, pri nekadilkah pa za 56 odstotkov.

Obale le za ogrožene tjulnje

Sredozemska medvedjica je od leta 1996 med desetimi najbolj ogroženimi živalmi na svetu, poroča Svetovna zveza za ohranitev narave in naravnih virov. V divjini je teh tjulnjev še vedno med 400 in 600. Njihovo število je pričelo upadati, ko so postali tarče lovcev ali pa so jih nehote ubili ribiči. Kasneje so bili žrtve uničevanja naravnega okolja, kar je rezultat turizma in razvoja, razlaga španski časopis El País. Zaradi tega so si tjulnji poiskali zavetje v votlinah. A med nevihtami butajoči valovi spremenijo te votline v uničujoče pasti za mlade tjulnje. Sedaj vladi Španije in Mavretanije sodelujeta pri pripravi zaščitenega obalnega področja, ki je blizu votlin in čeri ob Cabo Blancu na Atlantski obali Zahodne Sahare. Tukaj živi 150 medvedjic, kar je največja skupina. Človeško vmešavanje bo očitno omejeno na minimum.

Plastičen denar

Mehika se je oktobra leta 2002 pridružila državam, ki uporabljajo iz plastike narejen denar. Papirnate bankovce bodo sčasoma nadomestili plastični ekvivalenti. V časopisu El Universal je pisalo, da se plastičen denar že uporablja v Avstraliji, Braziliji, Novi Zelandiji in Romuniji. V časopisu piše, da uporabo papirnatega denarja dolgujemo Kitajcem, Avstralci pa so tisti, ki so razvili polimer, iz katerega proizvajajo te nove bankovce. Plastični bankovci imajo številne prednosti. Poleg tega, da so čistejši, »trajajo štirikrat dlje kot papirnati, pri običajni uporabi so bolj obstojni, [. . .] težje jih je ponarediti in ob koncu njihove uporabne dobe se jih lahko reciklira«.