Potilna Kopel – nekoč in danes

LJUDJE različnih kultur že več stoletij uživajo v potilnih kopelih. Nekatere od številnih oblik takih kopeli so tudi inipi pri severnoameriških Indijancih, banja pri Rusih, hamam pri Turkih in mušiburo pri Japoncih.

Tudi v rimskih kopališčih so imeli prostor za vročo in za parno kopel. Med najlepšimi in najrazkošnejšimi rimskimi kopališči, kar so jih odkrili, so bile Karakalove terme. Te so se razprostirale na 11 hektarjih in so lahko sprejele 1600 kopalcev.

Vabimo vas, da skupaj z nami spoznate dve obliki potilnih kopeli, ki sta še danes v rabi. Ena od teh je mehiški temeskal. Druga pa je finska savna. Ko boste nekaj prebrali o njej, jo boste morda tudi sami hoteli poskusiti!

Temeskal

Azteki, Zapoteki, Misteki in Maji so pred prihodom Špancev v Mehiko uporabljali temeskal v terapevtske in očiščevalne namene, denimo pri obredih zrelosti, rojstvu, pokopu sorodnika in drugih plemenskih običajih. Temeskal pomeni »kopališče« in izhaja iz besede temazcalli v jeziku nahuatl. To je bila pravokotna ali okrogla stavba z obokanim stropom in narejena iz gline, sušene na soncu. V njej so segreli vulkansko kamenje, na katero so, da bi nastala para, zlivali zeliščne čaje, denimo rožmarinov ali evkaliptov čaj. Kopalca so nežno švrkali z obrednimi ali zdravilnimi rastlinami, obred  pa se je končal tako, da so ga poškropili s hladno vodo.

Španski menihi pa so se bojevali proti temu običaju, saj so menili, da je skupno kopanje različnih spolov neprimerno. Temeskal je kljub temu preživel in se ponekod v Mehiki še vedno uporablja, predvsem pri kopanju, lajšanju bolezni ali okrevanju po rojstvu otroka. Ne glede na to obstaja vse večje zanimanje, da bi kot del mehiške dediščine oživili tudi tradicionalne duhovne vidike temeskala.

Finska savna

Morda najbolj znana potilna kopel je finska savna. »Savna« je pravzaprav finska beseda. Savne obstajajo že kakih 2000 let; najzgodnejše so bile rahlo prekrite vdolbine v zemlji z jamico za ogenj na sredini ali v kotu. V zgodnjem 12. stoletju n. š. pa so se pojavile kabinam podobne savne na prostem.

Povprečen finski dom je danes opremljen s savno, ki je obložena z lesom in se jo ogreva z elektriko ali z drvmi. V kočah in na podeželju so savne s pečjo na drva še vedno precej pogoste. Ne glede na to, ali je peč električna ali pa na drva, je na njej kamenje. Kopalci povečujejo vlažnost v kabini tako, da z zajemalko zlivajo vodo na segrete kamne. Pomembna razlika med finsko savno in rimsko ali turško kopeljo je ta, da sta v večini savn opaž in oprema lesena. Ker je les slab prevodnik toplote, je mogoče doseči visoke temperature, ne da bi se kopalci pri tem opekli na klopeh, zaščitni ograji ali stenah.

Savna je neizpodbitno del finske kulture, kar kaže dejstvo, da po ocenah pride ena savna že na vsake tri Fince. Večina Fincev se savna približno enkrat tedensko. Finci pogosto preživijo poletne počitnice ob jezeru in takrat se jih veliko savna skoraj vsak dan! Kopalci večinoma prehajajo iz vroče savne v hladne jezerske vode, kjer na kratko zaplavajo, potem pa se vrnejo v savno. Veliko savn je postavljenih v bližino zamrznjenih voda, v katerih je za tiste, ki uživajo v tem vroče-hladnem ritualu savnanja vse leto, narejena luknja v led, tako da se lahko na hitro okopajo.

Zdravstvene koristi potilnih kopeli

Finci že dolgo zagovarjajo zdravstvene koristi savnanja. Finski pregovor pravi: »Savna je reveževa lekarna.« Prav zares, saj je bila savna poleg tega, da je bila prostor za kopanje, do 19. stoletja tudi nekakšen bolnišnični in porodniški oddelek.

Tipično savnanje traja približno 10 do 15 minut pri temperaturi od 80 do 100 stopinj Celzija. Mnogi kopalci radi ponovijo ta postopek z vmesnim počivanjem ali prhanjem. Zaradi vročine se pospeši prekrvavljenost, odprejo se pore in izločijo odpadne snovi, kot je mlečna kislina, kar očisti in razstrupi telo. S savnanjem se pogosto blaži bolečine po telesni vadbi in lajša težave pri alergiji, prehladu in artritisu. Čeprav so mnenja o zdravstvenih koristih savnanja deljena, pa ljubitelji pravijo, da takšna kopel ustvarja občutek ugodja, lahkotnosti in čistoče. Zaradi sprostilnega in pomirjevalnega učinka nekateri uživajo v savnanju ob koncu dneva. Druge pa izmenjava vročih in hladnih faz poživi, zato se raje savnajo čez dan. *

Savne so po svetu vse bolj priljubljene, še posebej v hotelih in športnih objektih. Toda svarilo: Na žalost v nekaterih deželah z izrazom »savna« označujejo določene prostore za prostitucijo. Zato preverite, ali je savna, ki jo nameravate obiskati, res spodoben prostor.

Ponekod se s savnami ne upravlja pravilno. Če na peči denimo ni dovolj kamenja, na katerega se potem zlije voda, lahko to povzroči hiter dvig pare, kar bi utegnilo biti neprijetno. Poleg tega lahko voda pricurlja do grelnega elementa in sčasoma poškoduje peč. Zato vedno poskrbite za upoštevanje izdelovalčevih navodil ter za čisto in temeljito prezračeno savno. Če je kje blizu savna, ki ustreza tem zahtevam, boste morda želeli poskusiti to starodavno, a vendar sodobno kopel.

[Podčrtna opomba]

 [Okvir/slike na strani 23]

Napotki za savnanje

● Pred savnanjem se raje vzdržite pitja alkoholnih pijač in obilnih obrokov

● Začnite s prho

● Usedite se na brisačo

● Imejte v mislih, da je na nižjih klopeh temperatura nižja

● Vlažnost v kabini uravnavajte z zlivanjem manjših količin vode po kamenju na peči

● Ne tekmujte, kateri kopalec bo lahko zdržal višjo temperaturo ali pa ostal najdlje oziroma nevarno dolgo v savni

● Končajte s hladno prho

[Slika na strani 21]

Karakalove rimske terme

[Vir slike]

Courtesy of James Grout/ Soprintendenza Archeologica di Roma

[Slika na strani 21]

Potilna kopel »temeskal«