Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Sevilla – vrata v Ameriko

Sevilla – vrata v Ameriko

Sevilla – vrata v Ameriko

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ ŠPANIJE

LETA 1493 je iz španskega mesta Cádiz izplula flota najmanj 17 ladij. Krištof Kolumb se je skupaj s 1500 mornarji, pustolovci, duhovniki in kolonisti odpravil na svoje drugo raziskovalno potovanje. Cilj odprave ni bil nič manj kot kolonizacija Amerike.

Po tem zgodovinskem potovanju so postala vrata v Novi svet neko drugo špansko mesto, Sevilla. Nedolgo zatem je Sevilla od kralja dobila monopol nad trgovino s kolonijami. Španske galeje so iz Seville izplule in se tja vračale otovorjene s palicami srebra iz bolivijskih, mehiških in perujskih rudnikov. Le v nekaj desetletjih je mesto postalo eno največjih in najuspešnejših evropskih mest. Spomini na to minulo dobo se še vedno zadržujejo po sobanah starodavnih seviljskih zgradb.

Španski kralj Filip II. je hotel organizirati cvetočo trgovino z Ameriko, zato je dal postaviti ob reki Guadalquivir impresivno stavbo, kjer bi bogati trgovci lahko kupčevali. (Nadškof se je namreč pritožil, ker so za ta namen uporabljali katedralo.) Dve stoletji kasneje je ta zgradba postala Archivo General de Indias oziroma Glavni arhiv Indij, v njej pa danes hranijo skoraj vse zapise o španski kolonizaciji Novega sveta. *

Lovci na zaklade pri iskanju potopljenih galej še vedno obiskujejo ta arhiv v Sevilli, da bi preučili stare pomorske listine. Zgodovinarje pa morda bolj zanima pregledovanje nekaterih originalnih pisem Krištofa Kolumba.

Vetrokaz in pomarančni vrt

Dolgo pred odkritjem Amerike je Sevilla že doživela zlato dobo in prav iz tega zgodnjega obdobja izvira kar nekaj veličastnih mestnih zgradb. Na prostranih področjih Španije so več stoletij vladali Mavri, katerih večina je prišla iz Maroka. V 12. stoletju je almohadska dinastija izbrala Sevillo za svojo prestolnico in v tem obdobju so zgradili mošejo, katere minaret še vedno kraljuje nad sodobnim mestom.

Ko so bili Mavri pregnani iz Seville, so meščani mestno mošejo podrli, zato da bi naredili prostor za seviljsko katedralo, tretjo največjo v Evropi (slika št. 1). Toda lepo oblikovani minaret se jim je zdel prelep, da bi ga uničili, zato je postal zvonik katedrale, ki so jo zgradili ob njem. Skladna razmerja, zapletena gradnja z opekami in dovršenost oken so prav prijetno nasprotje masivni konstrukciji katedrale.

Zgornji del stolpa so pred kakimi 500 leti zaradi poškodb pri potresu prenovili in prvotno kupolo nadomestili z bronastim vetrokazom. Zaradi tega vetrokaza je minaret dobil svoje špansko ime La Giralda (slika št. 2), stolp pa je tako postal najbolj znana seviljska znamenitost. Vsem tistim krepkim obiskovalcem, ki so se pripravljeni povzpeti na vrh, Giralda odpira še prekrasen razgled na mesto.

Ob vznožju katedralinega stolpa je majhno mavrsko dvorišče Patio de los Naranjos, ki je bilo prvotno del mošeje. Po tem trgu, okrašenem z vrstami pomarančevcev, se je zgledovalo veliko podobnih andaluzijskih dvorišč. * Ker tudi na številnih seviljskih ulicah in trgih rastejo pomarančevci, je v času pomladi celo mesto prežeto z vonjem cvetov pomarančevca. Nasadi pomarančevcev, ki so jih v Španijo prvi prinesli Mavri, še vedno obdajajo mesto, njihov sadež pa je cenjen pri kuhanju marmelade.

Reka Guadalquivir, ki teče skozi mesto, je seviljskim trgovcem vedno pomenila življenje. Mesto je zaradi reke postalo glavna španska luka za potovanja v Novi svet in še danes se ga uporablja kot rečno pristanišče. Rečne bregove blizu mestnega središča prekrivajo vrtovi. Na enem od njih stoji še neki drug spomenik mavrske preteklosti Seville, namreč La Torre del Oro oziroma Zlati stolp (slika št. 3).

Ime stolpa izvira iz časov, ko so njegovo zunanjost še prekrivale zlatobarvne ploščice. Toda zgradili ga niso samo za okras, ampak predvsem za obrambo. Nekoč je med Zlatim stolpom in njegovim dvojčkom na nasprotnem bregu visela težka veriga, ki je braniteljem omogočala popoln nadzor nad rečnim prometom. Zato je bilo povsem primerno, da so ladje, ki so priplule iz Amerike, prav tukaj iztovarjale zlato in srebro. Ob Zlatem stolpu danes namesto galej pristajajo turistične ladje.

Vrtovi, dvorišča in ploščice

Mavri so gradili tako mošeje kot palače, ki so jih okrasili z vrtovi. Zaradi tega se Sevilla lahko ponaša z enim najlepših kompleksov palače in vrta v Španiji, z Reales Alcázares oziroma s Kraljevsko palačo (slika št. 4). Palača je iz 12. stoletja, vendar so jo v 14. stoletju precej spremenili. Kljub temu pa so ohranili njen mavrski slog; tako so obiskovalci vedno znova očarani nad izbrano okrašenostjo prostorov in dvorišč s prefinjenimi oboki, pisanimi ploščicami in zapletenimi štukaturami.

Palačo obdaja prijeten vrt, poln vodnjakov in palm. Mavrski vladar je celo zgradil 16-kilometrski akvadukt, da bi imel njegov vrt dovolj vode. Palača je s svojim vrtom tako očarljiva, da ima španska kraljevska družina zadnjih 700 let v njej eno svojih uradnih rezidenc.

Pomarančevci obdarijo seviljske ulice s senco in s svojim vonjem, barvite ploščice pa podarjajo mestnim hišam njihov značaj. Ta stil so v Španijo prav tako prinesli Mavri. Notranje prostore so običajno obložili s keramičnimi ploščicami, na katerih so bili geometrični vzorci. Vsakovrstne okrasne ploščice še danes krasijo zunanjost hiš, trgovin in mogočnih domovanj.

Ozke ulice stare Seville niso tako barvite le zaradi ploščic. Pobeljene stene krasijo tudi majhni balkoni in cvetlična korita, polna pelargonij ali vrtnic. Zaradi zmernega podnebja rože cvetijo skoraj celo leto in tako mestu pritaknejo svoj posebni pridih alegrie (živahnosti).

Mednarodne prireditve v Sevilli

V prejšnjem stoletju se je z mednarodnimi prireditvami vez med Sevillo in Ameriko še okrepila. Očarljiva Plaza de España oziroma Španski trg (slika št. 5) je bila zgrajena leta 1929 za mednarodni španski sejem in je še danes priljubljena turistična znamenitost. Na eni strani trga stoji velika polkrožna stavba, njene stene pa so prekrite s keramičnim mozaikom, ki predstavlja vsako od španskih pokrajin.

Leta 1992, pet stoletij za tem, ko je Kolumb prvič odplul v Ameriko, je Sevilla gostila svetovno trgovinsko razstavo, imenovano Expo ’92. Na njej so v skladu s temo »Doba odkritij« razstavili reprodukcijo Kolumbove poveljniške ladje (slika št. 6) v naravni velikosti, ki je s svojo majhnostjo spomnila obiskovalce, kako nevarna so bila tista junaška potovanja. Drugi zgodovinski razstavni eksponat na Expu je bil obnovljeni samostan La Cartuja (slika št. 7), v katerem je danes muzej umetnosti. Kolumb se je v njem pripravljal na eno od svoji čezatlantskih potovanj in tam je bil tudi prvotno pokopan.

V letu 2003 pa bo novi seviljski olimpijski stadion prizorišče še enega pomembnega dogodka – mednarodnega zborovanja Jehovovih prič. Tako bodo delegati z evropske in ameriške celine imeli priložnost boljše spoznati Sevillo – vrata v Ameriko.

[Podčrtni opombi]

^ odst. 5 V arhivu je 86 milijonov rokopisov ter 8000 zemljevidov in risb.

^ odst. 11 V Andaluziji, najjužnejši španski pokrajini, je najbolj čutiti vpliv skoraj osemstoletne nadvlade Mavrov.

[Navedba vira slike na strani 15]

Godo-Foto

[Navedba vira slike na strani 16]

Godo-Foto

[Navedba vira slike na strani 17]

Godo-Foto