Kaj se dogaja z vremenom?

»Katastrofalne poplave in močna neurja, katerim smo sedaj priča, bodo postali pogostejši.« (THOMAS LOSTER, CENILEC ŠKOD, NASTALIH ZARADI VREMENSKIH NEPRILIK)

ALI je z vremenom res nekaj narobe? Mnogi se bojijo, da je. Meteorolog dr. Peter Werner s Potsdamskega inštituta za raziskave klimatskih vplivov pravi: »Ko opazujemo vreme po svetu – ekstremne padavine, poplave, suše, neurja – in vidimo, kako se spreminja, lahko upravičeno rečemo, da so se v zadnjih 50 letih ti ekstremi početverili.«

Mnogi menijo, da so neobičajni vremenski pojavi dokaz globalnega segrevanja, to je kvarnih posledic tako imenovanega učinka tople grede. Ameriška agencija za varstvo okolja pojasnjuje: »Učinek tople grede pomeni zvišanje temperature na Zemlji, ker določeni plini v atmosferi (denimo vodni hlapi, ogljikov dioksid, dušikov oksid in metan) zadržujejo Sončevo energijo. Brez teh plinov bi toplota uhajala nazaj v vesolje in Zemljina povprečna temperatura bi bila nižja za približno 33 stopinj Celzija.«

Vendar mnogi trdijo, da je človek nenamerno posegel v ta naravni proces. V članku spletne publikacije Earth Observatory, ki jo ureja Ameriška državna uprava za astronavtiko in vesolje, piše: »Človeške tovarne in avtomobili so več desetletij v ozračje spuščali, in še spuščajo, na tone toplogrednih plinov. [. . .] Mnogi znanstveniki se bojijo, da povečane koncentracije teh plinov še dodatno segrevajo ozračje. V bistvu toplogredni plini zadržujejo čezmerno toploto v Zemljinem ozračju, podobno kot vetrobransko steklo zadržuje sončno energijo v avtomobilu.«

Skeptiki poudarjajo, da je le za majhen odstotek emisije toplogrednih plinov kriv človek. Vendar Medvladna komisija za podnebne spremembe (MKPS), raziskovalna skupina, ki jo finančno podpirata Svetovna meteorološka organizacija in Program Združenih narodov za okolje, poroča: »Obstaja nov in močnejši dokaz, da lahko večino globalnega segrevanja v preteklih 50 letih pripišemo človekovim dejavnostim.«

Klimatolog Pieter Tans z Državnega urada za oceane in atmosfero pravi: »Če bi moral vse  skupaj oceniti, bi rekel, da smo za 60 odstotkov [segrevanja] krivi ljudje, [. . .] preostalih 40 odstotkov pa lahko pripišemo naravnim vzrokom.«

Mogoče posledice globalnega segrevanja

Kaj je potem očitna posledica povečevanja koncentracije toplogrednih plinov, za katere je kriv človek? Večina znanstvenikov se sedaj strinja, da se je Zemlja res segrela. Kako drastičen pa je ta dvig temperature? V poročilu MKPS-ja za leto 2001 piše: »Temperature na celotnem zemeljskem površju so od konca 19. stoletja narasle za 0,4 do 0,8 stopinje Celzija.« Mnogi raziskovalci so prepričani, da je prav ta majhni porast lahko vzrok dramatičnih sprememb našega vremena.

Res je, Zemljino vreme je osupljivo kompleksno in znanstveniki ne morejo z gotovostjo reči, kakšni, če sploh kakšni, so učinki globalnega segrevanja. Vendar pa mnogi menijo, da je zaradi globalnega segrevanja na severni polobli več dežja, v Aziji in Afriki več suš, v Tihem oceanu pa so pogostejši učinki El Niña.

Potreba po globalni rešitvi

Mnogi menijo, da je za ta problem kriv človek. Ali je potem prav človek tisti, ki bi ga lahko rešil? Marsikatera skupnost je že sprejela zakone, da bi omejila emisijo onesnaževalcev iz avtomobilov in tovarn. Vendar ima takšno prizadevanje, čeprav je hvalevredno, zelo majhen učinek. Onesnaženje je globalen problem, zato bi tudi rešitev morala biti globalna! Leta 1992 je bil v Rio de Janeiru sklican svetovni vrh. Deset let kasneje, leta 2002, je v Johannesburgu v Južnoafriški republiki potekal Svetovni vrh za okolju prijazen razvoj. Na njem je bilo približno 40.000 delegatov, tudi okoli 100 državnih voditeljev.

Takšne konference veliko prispevajo k splošnemu soglasju med znanstveniki. Nemški časopis Der Tagesspiegel pojasnjuje: »Večina znanstvenikov je takrat [leta 1992] dvomila o učinkih tople grede, danes pa teh dvomov praktično ni.« Kljub temu nas nemški minister za okolje Jürgen Trittin opozarja, da se prave rešitve problema še ni našlo. »Zato Johannesburg ne sme biti le konferenca besed,« je poudaril, »biti mora tudi konferenca dejanj.«

Ali je uničevanje okolja mogoče ustaviti?

Globalno segrevanje je le eden od mnogih okoljskih izzivov, pred katerimi je človeštvo. Govoriti o učinkovitem ravnanju je morda veliko laže kot pa tudi res učinkovito ravnati. »Sedaj, ko smo končno dojeli, kako veliko škodo smo povzročili okolju,« piše britanska etologinja Jane Goodall, »s svojo bistroumnostjo delamo nadure, da bi našli tehnične rešitve.« Vendar svari: »Sama tehnika ni dovolj. Vplesti moramo tudi srce.«

Še enkrat razmislite o problemu globalnega segrevanja. Ukrepi proti onesnaženju so zelo dragi; revnejše države si jih pogosto enostavno  ne morejo privoščiti. Zato se nekateri strokovnjaki bojijo, da se bo industrija zaradi omejitev porabe energije preselila v revnejše države, kjer lahko posluje bolj donosno. Tako se celo voditelji, ki imajo najboljši namen, znajdejo v precepu. Če ščitijo interese narodnega gospodarstva, trpi okolje. Če pa si prizadevajo za varovanje okolja, ogrožajo gospodarstvo.

Zaradi tega Severn Cullis-Suzuki iz Svetovalne komisije svetovnega vrha trdi, da bi le posamezniki s svojimi dejanji lahko kaj spremenili, in pravi: »Prava sprememba okolja je odvisna od nas. Ne moremo čakati naših voditeljev. Osrediniti se moramo na lastno odgovornost in na to, kaj lahko naredimo za uresničenje sprememb.«

Razumno je pričakovati, da bodo ljudje imeli spoštljiv odnos do okolja. A navesti ljudi, da spremenijo življenjski slog, ni lahko. Za ponazorilo: Večina ljudi se strinja, da avtomobili prispevajo h globalnemu segrevanju. Zato bi morda posameznik želel omejiti vožnjo z avtomobilom ali pa se sploh ne voziti z njim. A kaj takšnega morda ni tako enostavno narediti. Wolfgang Sachs z Wuppertalskega inštituta za podnebje, okolje in energijo je pred nedavnim poudaril, da »so vse lokacije, ki igrajo vlogo v vsakodnevnem življenju (delovno mesto, vrtec, šola ali nakupovalno središče), tako daleč narazen, da se ne da shajati brez avtomobila. [. . .] Sploh ni vprašanje, ali se jaz osebno želim voziti z avtomobilom ali ne. Večina ljudi enostavno nima izbire.«

Nekateri znanstveniki, kot je profesor Robert Dickinson z Inštituta tehnične šole za preučevanje Zemlje in atmosfere v Georgii, se bojijo, da je za obvarovanje Zemlje pred posledicami globalnega segrevanja morda že prepozno. Dickinson je prepričan, da bi učinki preteklega onesnaževanja ozračja, četudi bi danes nehali onesnaževati, obstajali še najmanj 100 let!

Niti vlade niti posamezniki torej ne morejo rešiti problemov okolja. Kdo pa jih potem lahko? V preteklosti so se ljudje po pomoč za obvladovanje vremena zatekali k bogovom. Čeprav so bila takšna prizadevanja naivna, pa odkrivajo osnovno resnico: človeštvo za rešitev teh problemov potrebuje Božjo pomoč.

[Poudarjeno besedilo na strani 7]

»Obstaja nov in močnejši dokaz, da lahko večino globalnega segrevanja v preteklih 50 letih pripišemo človekovim dejavnostim.«

[Okvir na strani 6]

»Ali globalno segrevanje škoduje zdravju?«

To zanimivo vprašanje je bilo zapisano v članku Scientific Americana. V njem je bilo navedeno predvidevanje, da bo globalno segrevanje »povečalo pojav in širjenje mnogih hudih zdravstvenih težav«. Denimo ponekod »naj bi se do leta 2020 število smrtnih primerov, povezanih z vročinskimi vali, podvojilo«.

Vloga, ki bi jo globalno segrevanje lahko igralo pri nalezljivih boleznih, je manj očitna. »Bolezni, ki jih prenašajo komarji, naj bi se vedno bolj širile«, saj se komarji »množijo hitreje in tudi bolj pikajo, ko zrak postane toplejši. [. . .] Ko se celotna področja segrevajo, se komarji lahko razširijo tja, kjer prej niso mogli preživeti, in s seboj prenesejo bolezni.«

Nenazadnje so tu še posledice poplave in suše – oboje lahko onesnaži vodne zaloge. Jasno je, da bi nevarnost globalnega segrevanja morali jemati resno.

[Slika na strani 7]

Učinek tople grede povzroča, da se ozračje segreva, namesto da bi toplota uhajala v vesolje

[Vir slike]

NASA photo

[Slike na strani 7]

Človek je v ozračje spustil, in še spušča, na tone onesnaževalcev, kar pospešuje učinek tople grede