Mladi vprašujejo:

Kako lahko neham stremeti za popolnostjo?

»Perfekcionizem je preprosto prevzel nadzor nad mojim življenjem.« (Carly)

PERFEKCIONIZEM – prepričanje, da mora biti vse, kar posameznik počne v življenju, absolutno popolno – vpliva na mišljenje mnogih mladih.

V knjigi Perfectionism—What’s Bad About Being Too Good? piše: »Med zdravim prizadevanjem za odličnostjo in nezdravim stremenjem za nedosegljivim idealom je velika razlika. Ljudem, ki si prizadevajo za odličnostjo, se redoljubnost in organiziranost morda zdita nujno potrebni lastnosti in od sebe morda veliko pričakujejo, vendar znajo tudi sprejeti svoje napake in se z njimi spoprijeti. [. . .] Perfekcionisti pa po drugi strani živijo v neprestanem strahu pred tem, da bodo storili napako. Imajo skrajno visoka merila.«

Ali se ti zdi, da prejšnji odstavek opisuje tebe? Če so tvoja merila pretirano visoka, te to zlahka ohromi. Morda se nerad lotiš česa novega. Ali pa odlašaš s pomembnimi rečmi, ker te je strah, da bi ti spodletelo. Morda celo zavrneš vsakogar, ki ne dosega tvojih meril, tako da na koncu ostaneš brez prijateljev.

Če prej omenjeno kakor koli velja tudi zate, premisli o besedah iz Propovednika 7:16: »Ne bodi prepravičen in ne kaži se modrega čez mero: zakaj bi se pogubljal?« Res je, perfekcionist lahko ‚pogubi‘ samega sebe! Pravzaprav perfekcionizem celo povezujejo s smrtno nevarnimi motnjami hranjenja, kot sta anoreksija nervoza in bulimija. *

Zato se morda sprašuješ: ‚Kako lahko neham stremeti za popolnostjo?‘ Priznati je treba, da je v tem pogledu lahko pravi izziv spremeniti svoje razmišljanje. Toda z Božjo pomočjo ti lahko uspe. Zato poglejmo, kako na vse to gleda Bog.

Popolnost – ali je dosegljiva?

Kot prvo, ali si lahko absolutno popoln? Po Bibliji že ne, saj ta pravi: »Ni  pravičnega ne enega; [. . .] vsi so zašli s pota, vsi skup so se izpridili.« (Rimljanom 3:10–12) Te besede dajo misliti, kajne? Pokažejo, da bo spodletelo prav vsakomur, ki bi skušal biti absolutno popoln.

Vzemimo apostola Pavla, ki je bil očitno izjemen zgled duhovnosti. Vendar niti on ni mogel služiti Bogu, ne da bi delal napake. Priznal je: »Kadar hočem dobro delati, se me drži hudo. Kajti veselim se postave Božje po notranjem človeku, ali v svojih udih vidim drugačno postavo, ki se ustavlja postavi uma mojega in me ima ujetega v postavi greha, katera je v mojih udih.« (Rimljanom 7:21–23) Pavel je lahko bil zvest kristjan le z Božjo pomočjo.

Na srečo Bog od nas niti ne zahteva niti ne pričakuje, da bi bili absolutno popolni. »On pozna, kakšna stvar smo, spominja se, da smo prah.« (Psalm 103:14) Ljudje bodo popolnost dosegli šele v Božjem novem svetu.

Spremeni svoja pričakovanja

Do takrat je torej nestvarno misliti, da si lahko popoln. Dejansko lahko pričakuješ, da boš kdaj pa kdaj naredil kakšno napako. (Rimljanom 3:23) Res, svojih napak se včasih niti ne zavedamo! Psalm 19:12 pravi: »Nihče ne more videti svojih napak.« (Today’s English Version) Mladi Matthew se je o tem izrazil z besedami: »Nisi popoln – nihče na zemlji ni. Če od sebe pričakuješ popolnost, ne boš nikoli srečen. [. . .] To ni niti stvarno niti možno.«

Zakaj ne bi s tem v mislih poskusil spremeniti nekatera svoja pričakovanja? Na primer, ali si povsem izmučen, ker si tako zelo prizadevaš biti najboljši? Biblija pravi, da se takšni izčrpavajoči napori nenazadnje lahko izkažejo za »ničemurnost in lovljenje vetra«. (Propovednik 4:4) Resnica je, da le redkim sploh uspe postati najboljši. In celo tedaj, ko človeku uspe, je le vprašanje časa, kdaj se bo pojavil kdo, ki je še boljši.

Apostol Pavel je svetoval: »Vsakemu, kdor je med vami, [pravim], naj ne misli o sebi več, nego se spodobi misliti, temuč naj pazi, da bi mislil zmerno.« (Rimljanom 12:3) Bodi stvaren! Spremeni svoja pričakovanja, s tem da upoštevaš tako svoje sposobnosti kot svoje omejitve. Prizadevaj si za odličnostjo, ne za popolnostjo. Postavi si jasen, vendar dosegljiv cilj.

 Pavel je Timoteja denimo spodbujal, naj postane ‚delavec, ki se mu ni sramovati, ki prav ravna z besedo resnice‘. (2. Timoteju 2:15) Da, Pavel je spodbujal k odličnosti, ne pa k popolnosti. Tudi sam si podobno določi razumne cilje. Če nisi prepričan, kaj je »razumno«, se pogovori s starši ali s katerim drugim odraslim, ki mu zaupaš.

Nekateri celo priporočajo, da se namenoma lotiš česa, kar ti ne gre dobro od rok, na primer kakšne nove športne dejavnosti ali pa igranja glasbila. Dejstvo je, da boš med učenjem gotovo delal veliko napak. Vendar to ni nujno nekaj slabega. Morda boš tako laže sprevidel, da so napake preprosto del učnega procesa.

Ne glede na to, kaj je tvoj cilj – napisati referat ali pa spretno zaigrati sonato za klavir – upoštevaj še en nasvet apostola Pavla: »V marljivosti bodite neumorni.« (Rimljanom 12:11) Nikar ne odlašaj z delom oziroma ne zavlačuj, le zato ker se bojiš neuspeha.

Neka mladenka je imela navado odlašati s šolskimi projekti in se je izgovarjala, da se »organizira«. Osebna organiziranost je sicer lahko nekaj dobrega, vendar pazi, da ne postane razlog za zavlačevanje. To dekle je nazadnje ugotovilo, da »je takrat, ko se moraš odločiti, ali boš esej, s katerim nisi popolnoma zadovoljen, oddal ali ne, še vedno boljše, da ga oddaš«.

Preženi samouničevalne misli!

Priznati je treba, da ti morda ni lahko sprejeti, da kakega dela nisi opravil popolno do zadnje podrobnosti. Kritične in negativne misli se ti morda še vedno vsiljujejo. Kaj lahko storiš? Dejstvo je, da nenehno negativno razmišljanje učinkuje razdiralno, samouničevalno. Zato se zavestno trudi prepoditi neuravnovešene misli o sebi. Na svoje napake glej s smešne plati. Navsezadnje je tudi »čas smejanja«. (Propovednik 3:4) Prav tako ne pozabi, da Jehova ne odobrava žaljivega govorjenja – niti če žaljivke namenjamo sebi. (Efežanom 4:31)

Namesto da se neprestano zmerjaš, raje udejanjaj besede iz Pregovorov 11:17: »Usmiljen človek sebi dobro pripravlja, neusmiljenec pa lastnemu telesu bolečine.« Zato premisli o tem: Ali ti pretirano visoka merila pomagajo pri sklepanju prijateljstev? Verjetno ne. Morda si ljudi zaradi njihove nepopolnosti že celo zavrnil. Kaj lahko torej storiš?

Ravnaj se po biblijski zapovedi: »Prenašajte drug drugega in si odpuščajte, če ima kdo tožbo zoper koga.« (Kološanom 3:13) Če boš pri tem, kaj pričakuješ od drugih, razumnejši, je bolj verjetno, da si boš pridobil prijatelje!

Morda se sprašuješ: ‚Zakaj se drugi zaradi mojega perfekcionizma ne bi marali družiti z mano?‘ Premisli, kako učinkuje na druge, ko govoriš o tem, kaj pričakuješ od sebe. Knjiga When Perfect Isn’t Good Enough pojasnjuje: »Če se pretirano pritožuješ vsakokrat, ko pri testu ne dobiš odlične ocene, se to lahko zdi žaljivo prijateljem, ki se morajo izredno potruditi že za štirico ali trojko.« Zato delaj na tem, da boš manj negativen in zaverovan vase. Drugi bodo potem veliko raje v tvoji družbi.

Mlada Carly povzame to z besedami: »Perfekcionizmu moram enostavno reči, naj se pobere.« Kako lahko to narediš? Premišljuj, kaj o vsem tem meni Bog. Če v zvezi s tem vseeno še vedno težko nadziraš svoje misli, govori s starši ali pa s kakšnim zrelim kristjanom v tvoji občini. V molitvi se obrni na Boga in ga prosi, naj ti pomaga spremeniti tvoje razmišljanje. V boju proti perfekcionizmu je lahko molitev učinkovito orožje. (Psalm 55:22; Filipljanom 4:6, 7)

Nikoli ne pozabi, da Jehova ne zahteva popolnosti; pričakuje le, da smo mu zvesti. (1. Korinčanom 4:2) Če si prizadevaš biti zvest, si resnično lahko zadovoljen sam s sabo – čeprav nisi popoln.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 17]

Strah pred neuspehom te lahko ohromi

[Slika na strani 18]

Učenje novih spretnosti ti lahko pomaga sprijazniti se z napakami