Katastrofa na morju – tragedija na kopnem

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ ŠPANIJE

TRINAJSTEGA novembra 2002 je na naftnem tankerju Prestige med plovbo po razburkanem morju nastala razpoka, kar je pomenilo začetek ekološke in ekonomske katastrofe. Vsi poskusi, da bi ladjo rešili, so spodleteli in po šestih dneh – ko je v morje izteklo že skoraj 20.000 ton nafte – je kakih 200 kilometrov od španske obale tanker razpadel na dvoje in potonil.

Na dno morja se je pogreznil z več kot 50.000 tonami nafte, nato pa je iz njegovega trupa vsak dan izteklo kakih 125 ton. Pojavili so se novi naftni madeži, ki so se neizprosno bližali obali. Zaradi viskoznosti in toksičnosti težke nafte so bile posledice za okolje še posebej tragične.

Številne prostovoljce, ki so se lotili čiščenja plaž, so premagali naftni hlapi. Nafta se je poleg tega spremenila v valovito gmoto katrana, ki se je prijel skal kot črn žvečilni gumi. »To je eden najhujših naftnih madežev v zgodovini,« je z obžalovanjem dejal Michel Girin, direktor Centra za dokumentiranje, raziskovanje in testiranje ob nenamernem onesnaženju voda.

Junaška prizadevanja

Na stotine ribičev se je v svojih čolnih teden za tednom podajalo v boj z naftnimi madeži, ki so ogrožali njihov vir preživljanja. Junaško so si prizadevali zbrati nafto, še preden bi ta počrnila njihove plaže in uničila eno najbogatejših ribolovnih območij na svetu. Nekateri so kose mastne gošče pobirali iz vode z rokami. »To je bilo pravo garanje, toda mi, ki imamo majhne čolne, nismo imeli druge izbire,« je pojasnil krajevni ribič Antonio.

Med tem, ko so se ribiči bojevali z nafto na morju, je na tisoče prostovoljcev iz cele Španije čistilo plaže. Z zaščitnimi oblekami za enkratno uporabo in maskami na obrazu so bili videti,  kakor da so sredi biološke vojne. Vendar je bila njihova naloga le, da pridno polnijo vedra z nafto, ki so jo potem odnesli stran. Nafto, ki je onesnažila plaže, so nekateri prostovoljci podobno kot ribiči odstranjevali celo z rokami.

Tragične posledice

»Ko sem zagledal črne valove, ki so naplavljali nafto na nabrežje mesta Muxía, sem mislil, da bom od žalosti kar umrl,« je dejal Rafael Mouzo, župan v Corcubiónu v severni Galiciji, kjer je nafta razdejala obalo. »Razlitje nafte je ogrozilo vir preživljanja številnih prebivalcev našega mesta.«

Žal je en naftni madež zadal hud udarec tudi prekrasnemu novemu španskemu narodnemu parku Las Islas Atlánticas (Atlantski otoki). Na teh petih do tedaj nedotaknjenih otokih ob galicijski obali so gnezdile velike kolonije morskih ptic. Priobalno območje pa je bilo še posebej bogato z morskim življem.

V parku je bilo do decembra z nafto onesnaženih že 95 odstotkov obale. Ornitologi so ocenili, da bo to imelo usodne posledice za kakih 100.000 ptic. Potapljači so celo opazili, da na morskem dnu plavajo velike gmote strjene nafte, ki uničujejo krhek morski ekosistem.

Jay Holcomb, ki je organiziral center za reševanje ptic, je povedal: »Ptice običajno umrejo bodisi zaradi utopitve bodisi zaradi podhladitve. Z nafto prepojeno perje jih ne varuje več pred mrazom in prepušča vodo. Poleg tega jih težka nafta vleče navzdol, podobno kot premočena oblačila vlečejo navzdol plavalca. [. . .] V veliko zadovoljstvo nam je, ko rešimo nekaj ptic, čeprav jih ni veliko.«

»Kličejo po nesreči«

Svet potrebuje nafto za pridobivanje energije, vendar to črno zlato pogosto prevažajo v nevarnih in slabo vzdrževanih ladjah, da stroški ne bi bili previsoki. Zato je v The New York Timesu pisalo, da te razmere »kar kličejo po nesreči«.

Prestige je že tretji tanker, ki je v zadnjih 26 letih potonil ob galicijski obali. Pred kakimi desetimi leti se je blizu La Coruñe v severni Galiciji potopil tanker Aegean Sea, iz katerega je izteklo 40.000 ton surove nafte, zaradi česar si nekateri predeli tamkajšnje obale še vedno niso opomogli. Leta 1976 je v istem rečnem ustju potonil tudi tanker Urquiola, ki je za sabo pustil katastrofalen naftni madež, saj je v morje izteklo več kot 100.000 ton nafte.

Zaradi nedavne nesreče se je Evropska unija odločila prepovedati prevoz nafte v tankerjih, ki nimajo dvojnega trupa. A je treba še počakati, da bi videli, ali bo ta ukrep zares zaščitil že večkrat prizadete evropske obale.

Človeškim vladam očitno ne uspe ustvariti sveta, v katerem ne bi bilo onesnaževanja – pa naj so to naftni madeži, strupeni odpadki ali onesnažen zrak. Po drugi strani pa se kristjani veselimo časa, ko bo Božje kraljestvo vodilo preureditev našega planeta v raj, ki ne bo nikoli onesnažen. (Izaija 11:1, 9; Razodetje 11:18)

[Slika na straneh 20, 21]

Skupaj s tankerjem Prestige je potonilo tudi 50.000 ton nafte

[Vir slike]

AFP PHOTO/DOUANE FRANCAISE