Sankt Peterburg – rusko »okno v Evropo«

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ RUSIJE

»Rad, Petrovo imam te delo, / rad zrem tvoj skladni, strogi vid, / mogočno Nevo zakipelo, / nabrežja njenega granit.« (ALEKSANDER SERGEJEVIČ PUŠKIN)

ZNANA Puškinova pesem o Sankt Peterburgu, ki smo jo deloma citirali tukaj, usmerja pozornost na ustanovitelja mesta in njegovo lokacijo daleč na severu, kjer se reka Neva izliva v Baltsko morje. Morda pa se sprašujete‚ kako je lahko to svetovno velemesto zraslo sredi močvirja na skrajnem severu.

Rusija vse do konca 17. stoletja ni imela dostopa do morja, kar je oviralo njeno rast. Mladi ruski car Peter Veliki je sanjal, da bi z izhodom na morje Rusiji odprl »okno v Evropo«. Na jugu je dostop do Črnega morja zapiralo Otomansko cesarstvo, zato je usmeril svoje sile na sever proti Baltskemu morju, kjer so bili Švedi.

Avgusta 1700 je Švedski napovedal vojno, kar je bil prvi korak k uresničitvi njegovih sanj. Čeprav so bili prvi vojaški napadi odbiti, ni odnehal. Tako je v novembru 1702 švedsko vojsko prisilil, da se je umaknila s področja Ladoškega jezera, ki je največje v Evropi. Reka Neva ga povezuje s kakih 70 kilometrov oddaljenim Baltskim morjem. Na majhnem otoku nedaleč od tam, kjer Neva priteka iz jezera, so si Švedi naredili utrdbo, ki jim jo je Peter uspel iztrgati iz rok in jo potem preimenoval v Shlisselburg.

Švedska vojska se je kasneje uprla ruskim napadom pri trdnjavi Nienshants, ki stoji blizu izliva Neve v Baltsko morje. Maja 1703 je bila  tamkajšnja švedska garnizija popolnoma poražena. S to zmago so Rusi dobili nadzor nad celotno delto Neve. Peter je hotel obvarovati Nevino ustje, zato je nemudoma pričel z gradnjo trdnjave na bližnjem Zajčjem otoku. Tako je pred kakimi 300 leti, natančneje 16. maja 1703, Peter Veliki položil temelje stavbi, ki je danes znana kot Petropavlovska trdnjava. Ta datum je sprejet kot dan ustanovitve Sankt Peterburga, ki je dobil ime po carjevem zavetniku, apostolu Petru.

Nastanek prestolnice

Sankt Peterburg je bil v nasprotju s številnimi drugimi velikimi mesti že od samega začetka načrtovan in grajen kot mogočna prestolnica. Čeprav stoji na daljnem severu, na isti zemljepisni širini kot Anchorage na Aljaski, je Peter Veliki počasi in vztrajno napredoval z gradnjo. Les so prinašali iz območja Ladoškega jezera in iz Novgoroda. En način, s katerim so prišli do kamnov za gradnjo, je bil predpis, ki je določal, da mora vsak Rus, ki pripelje v Sankt Peterburg kakršne koli dobrine, s sabo pripeljati tudi določeno količino kamnov. Poleg tega je Peter Veliki prepovedal gradnjo kamnitih hiš, najprej v Moskvi in potem še po celem svojem carstvu. Tako so brezposelni zidarji prišli iskat delo v Sankt Peterburg.

Gradnja mesta je, kot pravi Bolšaja sovetskaja enciklopedija, potekala »z izjemno hitrostjo za tisti čas«. Kmalu so naredili izsuševalne kanale, pilote za temelje, ulice, stavbe, cerkve, bolnišnice in vladne pisarne. Isto leto, ko je bilo mesto ustanovljeno, se je pričela tudi gradnja ladjedelnice, znane kot Admiraliteta, ki je čez čas postala glavni štab ruske flote.

 Leta 1710 so se pričela dela na Poletnem dvorcu, poletni carski rezidenci. Leta 1712 so rusko prestolnico skupaj s številnimi vladnimi pisarnami preselili iz Moskve v Sankt Peterburg. Prvi kamniti dvorec v mestu so dokončali leta 1714 in stoji še danes. Zgradili so ga za prvega guvernerja Sankt Peterburga, za Aleksandra Menšikova. Tega leta so pričeli tudi z deli na Petropavlovski katedrali, ki stoji znotraj istoimenske trdnjave. Njen visoki zvonik je znamenitost mesta. Na Nevi so zgradili tudi Zimski dvorec, vendar so ga leta 1721 podrli in nadomestili s kamnito stavbo. Današnji Zimski dvorec, ki ima kakih 1100 sob, je bil zgrajen kasneje. Ta veličastna palača je postala središče mesta in dom znamenitemu državnemu muzeju, Ermitaž.

Prvo desetletje Sankt Peterburga je zaznamovala osupljiva rast. Menda je bilo v mestu leta 1714 že kakih 34.500 stavb! Gradnja palač in mogočnih zgradb se je nadaljevala v nezmanjšanem obsegu. Številne mestne stavbe kažejo na močan vpliv religije v ruski zgodovini.

Vzemimo za primer Kazansko katedralo s svojo polkrožno obliko in pročelnim stebriščem, ki stoji na najpomembnejši mestni ulici, Nevski prospekt. Katedrala je s svojo osupljivo zunanjostjo prispevala k temu, da je ta ulica postala svetovno znana. Kasneje so pričeli graditi Izakovo katedralo, ki stoji na 24.000 pilotih, zabitih v močvirnata tla. Za pozlatitev njene masivne kupole pa so porabili 100 kilogramov čistega zlata.

Enako presunljive so tudi stavbe v okolici Sankt Peterburga. V Peterhofu (danes Petrodvorec) so leta 1714 pričeli z deli na Velikem dvorcu, Petrovi rezidenci. Med tem  so v bližnjem mestecu Carskoe Selo, ki se danes imenuje Puškin, sezidali za Petrovo ženo razkošen Katarinin dvorec. Proti koncu istega stoletja so v južnih predmestjih Sankt Peterburga, v Pavlovsku in Gatčini, zgradili še dva velika dvorca.

Ko so čez številne rečne rokave in kanale Neve postavili na stotine mostov, je to novo mesto postalo še lepše. Zaradi tega Sankt Peterburg pogosto imenujejo »severne Benetke«. Francoski, nemški in italijanski arhitekti so skupaj z nadarjenimi ruskimi kolegi ustvarili mesto, za katero The Encyclopædia Britannica pravi, da je »eno najbolj veličastnih in skladnih evropskih mest«.

Neuklonljivi kljub težavam

Petrovi nasprotniki se sploh niso zavedali, kako vztrajno se bodo Rusi oklepali svojega okna v Evropo. Knjiga Peter the Great—His Life and World pojasnjuje: »Vse od takrat, ko je Peter Veliki prvič stopil na ustje Neve, sta zemlja in mesto, ki je tam zraslo, vedno ostala ruska.«

Zares, kot piše v prej omenjeni knjigi, »ni v kasnejših stoletjih nobenemu od osvajalcev, ki so vdrli v Rusijo z veliko vojsko – Karlu XII., Napoleonu, Hitlerju – uspelo zavzeti Petrovega baltskega pristanišča, čeprav so nacistične čete v drugi svetovni vojni mesto oblegale 900 dni«. Med tem dolgim obleganjem je v mestu umrlo kakih milijon ljudi. Številni so umrli zaradi mraza in lakote v zimi 1941/42, ko so temperature padle na –40 stopinj Celzija.

Leta 1914, ob začetku prve svetovne vojne, so mesto preimenovali v Petrograd. Ko je leta 1924 umrl prvi voditelj Sovjetske zveze, Vladimir Lenin, je mesto dobilo ime Leningrad. Ob razpadu Sovjetske zveze leta 1991 je mesto nazadnje spet dobilo svoje prvotno ime, Sankt Peterburg.

Prispevek svetovni kulturi

Peter je leta 1724 (eno leto kasneje je v starosti 52 let umrl) z odlokom ustanovil Rusko akademijo znanosti. Leta 1757 pa je bila v mestu ustanovljena Akademija umetnosti. Na njej sta v 19. stoletju študirala Karl Brjulov in Ilija Repin, ki sta kasneje postala mednarodno priznana ruska slikarja.

Leta 1819 je bila ustanovljena Sanktpeterburška državna univerza, kasneje pa še številne druge visokošolske ustanove. Proti  koncu 19. stoletja je ruski psiholog in Nobelov nagrajenec Ivan Pavlov, ki je živel v Sankt Peterburgu, razvil koncept pogojnega refleksa. In prav v tem mestu je ruski kemik Dimitrij Mendelejev sestavil periodni sistem elementov oziroma Mendelejev sistem, kot je poznan v Rusiji.

Oči sveta so se v Sankt Peterburg obrnile tudi zaradi njegovega kulturnega življenja. Leta 1738 je bila ustanovljena plesna šola, ki je čez čas postala svetovno znana kot Mariinski balet. Mesto je kmalu krasilo veliko baletnih in koncertnih dvoran ter gledališč. Sankt Peterburg je bil dom številnim skladateljem, med njimi je bil tudi Peter Iljič Čajkovski, ki je znan po nepozabni glasbi za klasične balete, kot so Trnuljčica, Labodje jezero in Hrestač, pa tudi po svoji slavni skladbi Uvertura 1812.

Sankt Peterburg je prav tako skrbel za kopico slavnih ruskih pesnikov in pisateljev, ki so tam živeli. Mladi Aleksander Sergejevič Puškin je po mnenju mnogih »največji [ruski] pesnik in začetnik sodobne ruske književnosti«. Puškin je podobno kot Shakespeare s svojim pisanjem močno vplival na svetovno literaturo. Njegova dela so prevedena v vse glavne jezike, med temi je tudi v uvodu citirana hvalnica mestu, ki ga je vzel za svoje. Omeniti je treba tudi Dostojevskega, o katerem v The Encyclopædii Britannici piše, da »običajno velja za enega najboljših romanopiscev, kar jih je kdaj živelo«.

Zato se lahko reče, da je Sankt Peterburg to, kar mu je v njegovih skromnih začetkih naklonila Evropa, že ničkolikokrat povrnil. V minulih letih so njegovi prebivalci nedvomno obogatili svetovno kulturo.

Čas za razmislek

V tednu od 24. maja do 1. junija se je na stotisoče obiskovalcev Sankt Peterburga udeležilo praznovanja njegove tristoletnice. Medtem ko so uživali v programu, ki je zahteval veliko pripravljalnega dela, so se mnogim misli mudile pri lepoti in izjemni zgodovini tega mesta.

Po naključju so le teden pred tem mnogi prišli v Sankt Peterburg na posvetitev razširjenih prostorov ruske podružnice Jehovovih prič, ki stoji v predmestju. Naslednji dan se je na stadionu Kirova v Sankt Peterburgu zbralo 9817 obiskovalcev. Prisluhnili so povzetku posvetitvenega programa ter spodbudnim poročilom o dejavnosti Jehovovih prič v številnih državah.

Več, kot si je mogoče ogledati

Obiskovalci Sankt Peterburga pogosto ugotovijo, da je v mestu tako veliko znamenitosti, da ne vedo, kje bi začeli. V takšni dilemi se človek znajde v Ermitažu. Če bi za vsak razstavljeni predmet porabil le eno minuto, bi po ocenah za ogled več sto sob potreboval kar nekaj let.

Drugi menijo, da je v Sankt Peterburgu največja poslastica balet. Tako lahko v slavnem Mariinski teatru sedite pod bogato okrašenimi kristalnimi lestenci, obdajajo pa vas lesketajoče notranje fasade in stene, prevlečene s skoraj 400 kilogrami zlata. V takšnem okolju si lahko ogledate baletne predstave, ki so med najboljšimi na svetu.

Že med sprehodom po mestu, ki ima kakih pet milijonov prebivalcev, lahko uživate v pogledu na elegantne stavbe ob obrežju Neve. Kulturna poslastica pa je lahko tudi potovanje s prekrasno podzemno železnico, eno najglobljih na svetu. Po 98 kilometrih proge se dnevno prepelje preko dva milijona ljudi, ki potujejo med več kot 50 postajami. Nekatere od teh so med najlepšimi na svetu. Ob otvoritvi železnice leta 1955 je The New York Times za postaje dejal, da so »niz podzemnih palač dvajsetega stoletja«.

Sankt Peterburg vas zlahka očara – tako s svojim nenavadnim nastankom in razvojem kot z nepozabno zapuščino lepote, umetnosti, kulture, izobraževanja in glasbe. Obiskovalci se bodo, ne glede na to, kaj jih pritegne, verjetno strinjali s priročnikom, ki za Sankt Peterburg pravi, da je »eno najlepših evropskih mest«.

[Slika na strani 23]

Peter Veliki, ustanovitelj mesta

[Slika na strani 24]

Petropavlovska trdnjava s katedralo, kjer so bili položeni temelji Sankt Peterburga

[Sliki na straneh 24, 25]

Zimski dvorec na Nevi, danes v njem muzej Ermitaž (skrajno desno je notranjost)

[Vir slike]

The State Hermitage Museum, St. Petersburg

[Slika na straneh 24, 25]

Veliki dvorec

[Slika na strani 25]

Sankt Peterburgu pravijo severne Benetke

[Sliki na strani 26]

Svetovno znani Mariinski teater

[Vir slike]

Steve Raymer/National Geographic Image Collection

Photo by Natasha Razina

[Sliki na strani 26]

Sanktpeterburške postaje podzemne železnice opisujejo kot »podzemne palače«

[Navedba vira slike na strani 23]

Zgornja fotografija: Edward Slater/Index Stock Photography; slika in emblemi: The State Hermitage Museum, St. Petersburg