Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali nas Bog blagoslavlja z bogastvom?

Ali nas Bog blagoslavlja z bogastvom?

Biblijsko gledišče

Ali nas Bog blagoslavlja z bogastvom?

»Jehovov blagoslov je ta, ki bogatí, in On k njemu ne pridaja nobene bolečine.« (PREGOVORI 10:22NW)

ALI zgoraj citirani biblijski stavek pomeni, da Bog svoje služabnike blagoslavlja z gmotnim bogastvom? Nekateri že mislijo tako. Razmislite o trditvi nekega avstralskega binkoštnega pridigarja in pisca: »V [svoji] knjigi vam bom povedal, zakaj potrebujete več denarja in tudi kako lahko pridete do več denarja [. . .]. Če vam uspe spremeniti svoje razmišljanje in razviti zdravo stališče do denarja, sem prepričan, da vas bosta v življenju spremljala Božji blagoslov in blaginja ter da z denarjem ne boste imeli nikoli več težav.«

Vendar takšna trditev namiguje na to, da revni ne uživajo Božje naklonjenosti. Ali je gmotna blaginja res znak Božjega odobravanja?

Blagoslovljeni z določenim namenom

V Bibliji so zapisani primeri, ko je Bog svoje zveste služabnike blagoslovil z bogastvom. Jakob je denimo zapustil dom le s palico v roki, ko pa se je čez 20 let vrnil, je imel za dve krdeli ovc, govedi in oslov. Po Bibliji je bila Jakobova blaginja Božje darilo. (1. Mojzesova 32:10) Še en primer je Job, ki je izgubil vse svoje imetje, a ga je Jehova kasneje blagoslovil s ‚štirinajst tisoč glavami drobnice in šest tisoč velblodi in tisoč jarmi volov in tisoč oslicami‘. (Job 42:12) Kralju Salomonu je Jehova dal tolikšno premoženje, da se še danes govori o tem. (1. kraljev 3:13)

Po drugi strani pa Biblija velikokrat pripoveduje o zvestih, poslušnih Božjih častilcih, ki so bili revni. Gotovo Bog ni nekaterih kaznoval z revščino, druge pa blagoslovil z blaginjo. S kakšnim namenom je potem nekaterim podelil bogastvo?

Odgovor se od primera do primera razlikuje. Imetje, s katerim je bil blagoslovljen Jakob, je bilo temelj za oblikovanje naroda, v katerem naj bi se pojavilo obljubljeno Seme. (1. Mojzesova 22:17, 18) Z Jobovo blaginjo so se razblinili vsi dvomi o tem, kdo je povzročil njegovo nesrečo, in tako je bilo posvečeno Jehovovo ime. (Jakob 5:11) In Salomon je večino premoženja, ki mu ga je naklonil Bog, porabil za gradnjo veličastnega templja. (1. kraljev 7:47–51) Zanimivo je, da je Jehova Salomona uporabil tudi za to, da je iz osebnih izkušenj pisal o omejeni vrednosti bogastva. (Propovednik 2:3–11; 5:10; 7:12)

Kako nas Bog blagoslavlja

Jezus je svojim sledilcem dejal, naj jih ‚ne skrbi‘ za imetje, in jih s tem učil pravilno gledati na denar. Z njimi je razpravljal o tem, da se niti Salomon v vsej svoji slavi ni oblekel tako kot lilije na polju. Vendar jim je še rekel: »Če pa travo na polju [. . .] Bog tako oblači, mar ne bo mnogo bolj vas, maloverni?« Jezus je svojim sledilcem zagotovil, da jim bodo hrana, obleka in zavetje pridani, če bodo najprej iskali Kraljestvo in Božjo pravičnost. (Matevž 6:25, 28–33) Kako se ta obljuba izpolnjuje?

Upoštevanje biblijskih nasvetov obrodi predvsem duhovne blagoslove. (Pregovori 10:22NW) Vendar pa prinaša tudi druge koristi. Božja beseda kristjanom denimo naroča: ‚Kdor je kradel, naj ne krade več, temveč naj raje pridno dela.‘ (Efežanom 4:28, Wolfova biblija) V njej prav tako piše: »Kdor dela z leno roko, obuboža, pridnih roka pa bogatí.« (Pregovori 10:4) Takšne poštene, delavne kristjane, ki upoštevajo ta nasvet, imajo delodajalci pogosto radi med svojimi zaposlenimi. To je lahko v blagoslov.

Biblija kristjane prav tako uči, naj se ogibajo pohlepnega kratkočasenja s hazardiranjem, onečaščujoče navade kajenja in škodljivega pijančevanja. (1. Korinčanom 6:9, 10; 2. Korinčanom 7:1; Efežanom 5:5) Tisti, ki upoštevajo ta nasvet, ugotovijo, da imajo zato manj stroškov in boljše zdravje.

Vrednejše od srebra ali zlata

Vseeno gmotne blaginje ne moremo imeti za edini znak Božjega odobravanja in blagoslova. Jezus je denimo razkril duhovno revščino nekaterih laodicejskih kristjanov z besedami: »Praviš: Bogat sem in obogatel sem in ničesar ne potrebujem, in ne veš, da si revež in pomilovanja vreden in ubog in slep in nag.« (Razodetje 3:17) Nasprotno temu pa je Jezus gmotno revnim, a duhovno zdravim kristjanom v Smirni dejal: »Vem za tvojo stisko in za tvoje uboštvo – vendar si bogat.« (Razodetje 2:9SSP) Preganjalci so tamkajšnjim kristjanom zaradi njihove zvestobe verjetno povzročali finančne težave, vendar so ti imeli bogastvo, veliko vrednejše od srebra ali zlata. (Pregovori 22:1NW; Hebrejcem 10:34)

Bog Jehova blagoslavlja trud tistih, ki si prizadevajo izpolnjevati njegovo voljo. (Psalm 1:2, 3) Vliva jim moči in jih oskrbuje z vsem potrebnim, da bi se spoprijeli s preizkušnjami, preživljali družino in iskali najprej njegovo Kraljestvo. (Psalm 37:25; Matevž 6:31–33; Filipljanom 4:12, 13) Pravi kristjani zato na gmotne reči ne gledajo kot na glavni Božji blagoslov, ampak si raje prizadevajo biti ‚bogati v dobrih delih‘. Z razvijanjem tesnega odnosa s Stvarnikom si ‚nabirajo zaklade v dobro podstavo za prihodnost‘. (1. Timoteju 6:17–19; Marko 12:42–44)