Orhideje v vsej svoji krasoti

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ KOSTARIKE

»Na opečnati steni se ponosno postavljajo s svojo lepoto. Spogledujejo se z vetrom, senco in soncem. Danes so bolj kot kdaj prej nadvse ponosne.«

TAKO se je pričel časopisni članek, ki je napovedoval otvoritev vsakoletne državne razstave orhidej v San Joséju v Kostariki. Ko že samo slišimo koga govoriti o orhidejah, nam morda pred oči priplavajo slike nekaterih najbolj eksotičnih in prekrasnih cvetlic na svetu. Neko obiskovalko razstave smo slišali reči: »Kako lahko kdo zanika Božjo roko ob takšni kompleksnosti in lepoti?« Da, orhideje so hvalnica Bogu Jehovu, čigar nevidne lastnosti lahko spoznavamo po njegovih stvaritvah! (Rimljanom 1:20)

Orhideje občudujejo že tisočletja. Glede na dokaze je videti, da so jih na Kitajskem gojili pred več kot 4000 leti. Na drugem koncu sveta pa je menda več vrst teh cvetlic gojil Montezuma, ki je v letih 1502–1520 vladal na področju današnje Mehike. Kljub temu zanje ni bilo nobenega posebnega zanimanja vse do 19. stoletja.

V Angliji je leta 1818 mož po imenu William Cattley prejel pošiljko tropskih rastlin iz Brazilije. Med embalažnim materialom je opazil dele rastline, ki so bili podobni koreninam, in jih posadil. Kako se je razveselil, ko je zrasel prekrasen vijoličast cvet! To vrsto orhidej danes uvrščamo med katleje.

V 19. stoletju je postalo med bogataši modno zbirati redke vrste orhidej. Vrtoglave cene so lahko dosegli še posebej novi primerki. Vendar pa je ob prelomu stoletja navdušenje nad njimi splahnelo. Znova je oživelo šele desetletja kasneje, ko so razvili  poceni metode za njihovo umetno razmnoževanje. V teh eksotičnih cvetlicah je zdaj lahko užival vsak!

Neverjetna raznolikost

Družina orhidej je z okoli 20.000 vrstami morda največja družina cvetnic na svetu. * Najdemo jih skoraj povsod, od arktičnega kroga do polpuščavskih področij. Nekatere rastejo v krošnjah dreves na nadmorski višini 3000 metrov v Andskem gorovju, druge, denimo avstralske, pa večino svojega življenja preživijo pod zemljo.

Orhideje so vseh mogočih velikosti, barv in vonjev. Na Papui Novi Gvineji rastejo tudi takšne, ki so več metrov visoke in tehtajo do dve toni. Druge imajo cvetove v velikosti bucikine glavice in bi jih zlahka dali v naprstnik. Nekatere rastejo na tleh, medtem ko jih večina (imenujejo se epifiti) raste na drevesih ali drugih rastlinah. Nekatere milo dišijo po kokosu ali malinah, druge pa smrdijo kakor razpadajoče meso.

Morda se bo kdo vprašal: ‚Ali so vse te različne cvetlice res iz iste družine?‘ Čeprav so si orhideje tako neverjetno različne, pa jih od drugih cvetnic loči dvoje. Prvo, imajo posebno razporeditev čašnih listov. Drugo, imajo stebriček, v katerem so  edinstveno združeni moški in ženski razmnoževalni organi.

Kostariške orhideje

Čeprav Kostarika po površini ni velika država, spada med dežele, ki so najgosteje porasle z orhidejami. Pravzaprav je Kostarika domovina približno 1400 različnim vrstam, nedvomno pa jih je še veliko neodkritih. Zaradi blažilnega delovanja Karibskega morja na vzhodu in Tihega oceana na zahodu so za tukajšnje podnebje značilne spremembe zračne vlažnosti, kar je ugodno za rast številnih raznovrstnih orhidej. V tej deželi je tudi mnogo vlažnih sredogorskih okolij (imenujejo se oblačni gozdovi), kjer raste večina orhidej. V enem takšnih okolij so našli drevo, ki jih je gostilo kar 47 vrst!

Ker številne vrste orhidej veljajo za ogrožene, si mnogi vztrajno prizadevajo za njihovo ohranitev. Na srečo pa druge vrste še vedno uspevajo v kostariških gozdovih. Danes orhideje ljubiteljsko gojijo ljudje vseh družbenih slojev. Čeprav jih ni težko gojiti, obstaja težava. Gojenje lahko človeka zasvoji. Neka pisateljica je glede tega napisala: »Imeti le eno orhidejo je tako kot pojesti le en arašid!«

[Podčrtna opomba]

[Okvir/slika na strani 23]

Vsakoletna državna razstava orhidej

Kostariško društvo za orhideje je svojo prvo državno razstavo priredilo leta 1971, da bi dvignili javno zavest glede nujnosti ohranitve naravnega rastišča teh cvetlic. Prva razstava je bila majhna, saj je bilo na nekaj mizah razstavljenih le 147 rastlin. Na eni nedavnih razstav pa si je bilo mogoče ogledati kar 1600 primerkov. Živopisne orhideje pozdravijo obiskovalce, ki si v razstavnem prostoru lahko napasejo oči na teh lepoticah vseh mogočih velikosti in oblik.

[Vir slike]

Jardín Botánico Lankester

[Okvir/sliki na strani 24]

Lankestrov vrt

Ta paradiž miru je leta 1917 ustanovil britanski naravoslovec Charles Lankester Wells in velja za enega najdragocenejših botaničnih vrtov na ameriški celini. Lankestrov vrt se ponaša z 800 vrstami domačih in eksotičnih orhidej, ki rastejo na dobrih desetih hektarjih gozda in vrtov. Ta botanični vrt je tudi državni center za varstvo orhidej. Divje orhideje – še posebej redki primerki – so včasih naprodaj na črnem trgu. Oblasti zaplenjene rastline pošljejo v vrt z upanjem, da jih bodo ohranili.

[Vir slike]

Gornji fotografiji: Jardín Botánico Lankester de la Universidad de Costa Rica

[Okvir/slike na strani 25]

Gojenje orhidej doma

▪ Večina orhidej lahko raste v lončkih ali košaricah, napolnjenih s prodniki ali kosi lubja.

▪ Večinoma sicer ne potrebujejo zemlje, potrebujejo pa redno gnojenje, še posebej med cvetenjem.

▪ Potreba po svetlobi se razlikuje od vrste do vrste. Močno sonce južnega okna je primerno za vande, za katleje pa je najboljša svetloba zahodnega okna ali pa zasenčenega južnega okna. Falenopsis uspeva ob zahodnem ali zasenčenem južnem oknu.

▪ Zaliti jih je treba toliko, da prične iz lukenj na dnu lončka iztekati voda. Preden rastlino zopet zalijemo, moramo pustiti, da je za kratek čas suha.

▪ Orhideje uspevajo v vlažnem okolju. Če pa živite v suhem okolju, postavite rastline na pladenj s prodniki in vanj vlijte vodo, ki pa prodnikov ne sme prekriti.

[Slike]

Falenopsis

Vanda

Katleja

[Vir slike]

Jardinería Juan Bourguignon

[Slika na strani 24 25]

Ta orhideja lahko zraste v višino več kot 6 metrov in tehta do dve toni

[Vir slike]

Noemi Figueroa/Brooklyn Botanical Garden

[Slika na strani 25]

Najmanjša orhideja na svetu ima premer komaj en milimeter