Spreminjajoča se moda

NAŠE vsakodnevne odločitve glede tega, kaj bomo oblekli, vsaj do neke mere kroji moda, pa če se tega zavedamo ali ne. Nenazadnje modni tokovi zelo vplivajo na to, kakšna oblačila lahko kupimo.

Celo oblačila, ki so danes povsem običajna, so bila nekdaj najnovejši stil. Moška srajca in kravata sta denimo postali modni hit pred več kot stoletjem. Ženski pulover pa je postal splošno priljubljen v 1920-ih letih.

Modno industrijo poganjata dve osnovni želji – novost in prilagodljivost. Skoraj vsakdo rad obleče kaj novega. Zato včasih kupujemo oblačila; ne ker bi bila stara ponošena, ampak preprosto zato, ker želimo spremembo. Hkrati pa ne želimo, da bi s svojim videzom zbujali pozornost, zato kupujemo oblačila, ki so vsaj nekoliko usklajena s stilom, ki ga nosijo ljudje okoli nas. Skozi stoletja je oblačilna industrija zadovoljevala – včasih tudi izkoriščala – ti želji po novosti in prilagodljivosti.

Kratka zgodovina

Oblikovalci uporabljajo pet osnovnih elementov za oblikovanje stila: barvo, silhueto, obnašanje tkanine, teksturo in linijo (oziroma vzorce na blagu). Na vseh petih področjih so se oblikovalcem in izdelovalcem oblačil možnosti izbire z leti povečale. V staroveškem Egiptu denimo je bilo tamkajšnje zelo tanko laneno platno najbolj priljubljeno in nadvse primerno blago za toplo podnebje. A ker se ga je težko barvalo, je bilo največkrat le ene barve – bele. Egipčanski modni oblikovalci so to blago plisirali, tako da so njihova oblačila lepo padala in imela prikupen videz. Tako se je rodila moda, ki se je na svetovnem prizorišču obdržala najdlje časa.

V prvem stoletju n. š. so bili na voljo novi materiali in barve. Bogati Rimljani so svilo uvažali iz Kitajske in Indije, čeprav je bila tkana svila zaradi stroškov prevoza tako draga kot zlato. Še en priljubljen material je bila barvana volna iz Tira. Kilogram te volne je lahko stal 2000 denarijev, kar je bila šestletna plača navadnega delavca. Premožne Rimljanke so zaradi novih barv in materialov lahko nosile štolo, dolgo široko ogrinjalo iz indijskega modrega bombaža ali pa kitajske rumene svile.

Novi stili so se občasno pojavljali, vendar pa je bilo v preteklih obdobjih drago oblačilo najverjetneje modno vse človekovo življenje. Spremembe so prihajale počasi in običajno vplivale le na višji sloj. Z industrijsko revolucijo pa je moda pričela veliko bolj vplivati tudi na preproste ljudi.

 V 19. stoletju se je pojavila industrija, ki je izdelovala oblačila za bogate in revne. Namnožile so se mehanizirane bombažne in volnene predilnice, tkaninam pa je cena padla. Šivalni stroji so omogočili cenejšo izdelavo oblačil, nova sintetična barvila pa veliko večjo izbiro barv.

Pri oblačenju množic so družbene in tehnične spremembe igrale še pomembnejšo vlogo. V zahodni Evropi in Severni Ameriki so bili ljudje premožnejši, zato so lahko porabili več denarja. V 1850-ih letih so se pojavile ženske revije in kmalu zatem so v blagovnicah pričeli ponujati že narejena oblačila standardnih velikosti. Tudi v 19. stoletju je Charles Frederick Worth uvedel modne prireditve z manekenkami, da bi podžgal zanimanje mogočih strank.

V 20. stoletju se je z novimi sintetičnimi vlakni, kot so umetna svila, najlon in poliester, razširila ponudba blaga. Z računalnikom je bilo laže ustvariti nove stile in zaradi globalizacije so se lahko nove modne zapovedi skoraj sočasno pojavile na ulicah Tokia, New Yorka, Pariza in São Paula. Medtem so oblikovalci in proizvajalci oblačil odkrivali in še odkrivajo nove metode za večjo prodajo svojih izdelkov.

Največji modni navdušenci danes niso več bogati ljudje, ampak mladi, saj jih milijone vsak mesec kupuje nova oblačila. Oblačilna industrija letno proizvede oblačila v skupni vrednosti stotine milijard evrov. * Ampak ali obstajajo skrite zanke?

[Podčrtna opomba]

[Okvir/slike na strani 4, 5]

 Narekovalci smernic

Več stoletij so merila oblačenja določali kralji in plemstvo. V 17. stoletju se je francoski kralj Ludvik XIII. odločil, da bo svojo plešo prekril z lasuljo. Kmalu so si evropski plemiči pričeli briti glave in nositi lasulje. To je bil stil, ki je trajal več kot stoletje.

V 19. stoletju so v ženskih revijah pričeli propagirati modne smernice in celo ponujati poceni kroje, da so si ženske lahko same sešile oblačila. V 20. stoletju, ko sta postala priljubljena film in televizija, so igralci postali mednarodni vzorniki, ki so narekovali modne smernice. Tudi priljubljeni glasbeniki so s svojo zunanjostjo pospeševali skrajne stile, ki so jih mnogi mladi zelo hitro posnemali. Danes se razmere niso kaj dosti spremenile, saj oglaševalci s pridom izkoriščajo modne prireditve, privlačne revije z modno vsebino, reklamne panoje, izložbe in televizijsko oglaševanje, da pospešujejo povpraševanje po novih oblačilih.

[Slika]

Kralj Ludvik XIII.

[Vir slike]

From the book The Historian’s History of the World

[Slika na strani 4]

To staroveško egipčansko laneno oblačilo je bilo eno najdlje modnih oblačil na svetu

[Vir slike]

Photograph taken by courtesy of the British Museum

[Slika na strani 4]

V antičnem Rimu so ženske nosile štolo

[Vir slike]

From the book Historia del Traje, 1917

[Slika na strani 4, 5]

Kimono obstaja že od približno 650. leta n. š.

[Vir slike]

From the newspaper La Ilustración Artística, Volume X, 1891

[Slika na strani 5]

V preteklosti je bilo drago oblačilo najverjetneje modno vse človekovo življenje

[Vir slike]

EclectiCollections

[Slika na strani 5]

Industrijska revolucija je omogočila, da so se preprosti ljudje bolj pričeli zanimati za modo

[Vir slike]

EclectiCollections