Piñata – starodavni običaj

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ MEHIKE

OTROCI iz soseščine imajo zabavo. Slišimo jih, kako živahno vpijejo: »Dale! Dale! Dale!« (Udari! Udari! Udari!) Pokukamo na dvorišče in zagledamo barvito okrašenega oslička iz papirmašeja, ki visi med dvema drevesoma. Eden od otrok ima v roki palico ter skuša z zavezanimi očmi oslička zadeti in razbiti. Gostje ga z vzkliki spodbujajo. Osliček končno poči in iz njega se usujejo sladkarije, sadje in igrače. Vsi se smejijo in plazeč po vseh štirih pobirajo darila. Videti je prav zabavno. Povedo nam, da se osličku reče piñata in da je tukaj v Mehiki, pa tudi v nekaterih drugih latinskoameriških državah, razbijanje piñate na zabavah tradicionalen običaj.

Sprašujemo se, zakaj je ta običaj tako priljubljen. Od kod izvira? Ali ima razbijanje piñate kakšen poseben pomen? Odločili smo se, da stvari malo raziščemo.

Izvor piñate

Razširjeno mnenje je, da so nekaj podobnega piñati prvi uporabljali Kitajci pri praznovanju svojega novega leta, ki je tudi zaznamovalo začetek pomladi. Naredili so figure krav, volov in bivolov in jih prevlekli z barvnim papirjem ter napolnili s petimi vrstami semen. Potem so z barvastimi palicami te figure razbili. Okrasni papir, ki je bil na figurah, so sežgali, pepel pa zbrali in shranili za srečo v novem letu.

Menda je ta običaj v 13. stoletju iz Kitajske prinesel v Italijo beneški popotnik Marco Polo. Tukaj se ga je prijelo današnje ime, ki izvira iz italijanske besede pignatta, kar pomeni krhek lonec. Tega so namesto s semeni napolnili z okraski, nakitom ali sladkarijami. Ta običaj se je kasneje iz Italije razširil v Španijo, kjer je postala tradicija, da so piñato razbili na prvo postno nedeljo. * Videti je, da so španski misijonarji v začetku 16. stoletja to praznovanje prinesli v Mehiko.

Toda misijonarji so bili tako kot mi verjetno presenečeni, ko so ugotovili, da so imeli prvotni prebivalci Mehike že podoben običaj. Azteki so proti koncu leta praznovali rojstni dan svojega boga sonca in vojne Huitzilopochtlija. V njegovem templju so na drog postavili lončeno posodo, ki so jo okrasili s pisanim perjem in napolnili z majhnimi dragocenostmi. Posodo so nato razbili s palico, raztresene dragocenosti pa so bile daritev bogu. Tudi Maji so poznali igro, pri kateri so  udeleženci z zavezanimi očmi udarjali po lončeni posodi, ki je visela na vrvi.

Španski misijonarji so piñato premeteno izkoristili pri spreobračanju Indijancev, tako da je ta med drugim simbolizirala kristjanov boj proti Hudiču in grehu. Tradicionalna piñata je bila lončena posoda, ki so jo prevlekli z barvastim papirjem in oblikovali v sedmerokrako zvezdo z resicami. Ti kraki so, kot pravijo, predstavljali sedem smrtnih grehov: pohlep, požrešnost, lenobo, ponos, zavist, maščevalnost in poželenje. Udarjanje z zavezanimi očmi po piñati je predstavljalo slepo vero in moč volje pri premagovanju skušnjav ali zla. Dragocenosti iz piñate so bile nagrada.

Piñata danes

Kasneje je piñata postala del predbožičnega praznovanja posadas *, ki se obhaja še danes. (Pri tem uporabljajo zvezdasto obliko piñate, ki predstavlja zvezdo, katera je vodila astrologe v Betlehem.) Razbijanje piñate prav tako velja za nepogrešljiv del rojstnodnevnih zabav. Pravzaprav je piñata postala tako značilna za mehiško tradicijo, da jih iz Mehike celo izvažajo v druge države.

Ugotovili smo, da številni Mehičani piñati ne pripisujejo verskega pomena in  da je za večino samo nedolžna zabava. Dejansko jo uporabljajo tudi ob številnih drugih veselih dogodkih, ne le za praznovanje posadas ali za rojstni dan. Poleg tega piñat ne prodajajo samo v tradicionalni zvezdasti obliki, ampak tudi v mnogo drugih. Tako so včasih v obliki živali, cvetlic ali klovnov.

Kadar kristjan razmišlja o tem, ali bi na družabnem srečanju razbijali piñato, je prav, da upošteva vest drugih. (1. Korinčanom 10:31–33) Glavna skrb naj ne bi bila, kaj je običaj pomenil pred stoletji, ampak kako gledajo danes nanj ljudje v vaši okolici. Seveda so lahko mnenja od kraja do kraja različna. Zato je modro, da se iz tega ne dela spornega vprašanja. Biblija pravi: »Nihče naj ne išče svojega, temuč vsak dobro drugega.« (1. Korinčanom 10:24)

[Podčrtni opombi]

[Slika na strani 23]

Kadar razmišljate o tem, ali bi na družabnem srečanju razbijali »piñato«, upoštevajte vest drugih

[Slika na strani 23]

»Piñate« so različnih oblik in velikosti