Ples z žerjavi

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ ŠPANIJE

V JUŽNOKOREJSKEM mestu Pusan lahko vidite nenavaden ljudski ples. Moški, oblečeni v bele halje in z visokimi črnimi klobuki na glavi, mahajo z rokami, se vrtijo, priklanjajo in celo stojijo na eni nogi.

Ti posebni, improvizirani gibi imajo preprosto pojasnilo. Moški posnemajo mandžurske žerjave, ki že stoletja prezimujejo v Južni Koreji. Edinstven ples teh žerjavov je krajane tako prevzel, da so ustvarili ples, pri katerem posnemajo ptičje gibe.

Na 1500 kilometrov oddaljenem japonskem otoku Hokaidu se ljubitelji narave zgrinjajo v narodni park Kuširo Šicugen, da bi žerjave videli v živo. Po zaslugi ljudi, ki mandžurske žerjave v mrzlih zimskih mesecih krmijo, njihova kolonija v Japonski sedaj šteje več sto ptičev. Opazovati skupino teh elegantnih belo-črnih ptic, kako v snegu uprizarja svoje ognjevite plese, je nekaj zares čudovitega. Jennifer Ackerman, ki piše za National Geographic, svoje navdušenje nad tem plesom izrazi z japonsko besedo avare. Ta izraža »občutke ob vznemirljivi lepoti nečesa hitro minljivega«, pojasnjuje Jennifer.

Žerjavi, ki so na vseh celinah, razen v Južni Ameriki in na Antarktiki, že dolgo privlačijo ljudi. Pojavljajo se na jamskih poslikavah v Afriki, Avstraliji in Evropi. Na Daljnem vzhodu, kjer so simbol dolgega življenja in sreče, so priljubljena tema umetnikov. Predstavljajo tudi zakonsko srečo, verjetno zato, ker imajo lahko vse življenje istega partnerja, zaradi česar so pogost motiv na poročnih kimonih. Korejci uvrščajo mandžurske žerjave zaradi njihove redkosti in lepote kar med »naravne spomenike«. Japonci imajo plešoče žerjave na bankovcih za 1000 jenov. Na Kitajskem pa je že pred 2500 leti nastal »ples belih žerjavov«. Razlog, zakaj so ljudje žerjavom še posebej naklonjeni, morda tiči v edinstveni privlačnosti njihovega plesa.

Ples žerjavov

Pleše vseh 15 vrst žerjavov, plesati pa si prizadevajo celo mladiči, ki niso stari niti dva dni. »Tudi nekateri drugi ptiči plešejo,« piše v knjigi Handbook of the Birds of the World, »vendar tega ne počnejo tako pogosto, niti [. . .] tako lepo, da bi bili takšna paša za oči«. Ples žerjavov je precej raznolik in vedno spektakularen – če upoštevamo njihovo velikost, elegantno držo in živahne skoke visoko v zrak z razprostrtimi krili. Ples je ponavadi sestavljen iz  »dolgih in zapletenih nizov skladnih poklonov, skokov, tekanj in kratkih letov«, dodaja knjiga Handbook of the Birds of the World. Ko nekaj žerjavov začne plesati, se enako kot pri ljudeh običajno celotna skupina odloči, da se jim bo pridružila. V Afriki so opazili kar 60 parov sivih pavjih žerjavov, kako ubrano plešejo.

Zakaj žerjavi plešejo? Mar zaradi razgibavanja, sporazumevanja, dvorjenja, preplaha ali pa samo zaradi dobrega razpoloženja? Odgovor se lahko skriva v katerem koli od teh razlogov. Vsekakor pa drži, da žerjavi radi plešejo v parih in da je ples sestavni del njihovega dvorjenja. Vendar plešejo tudi mladiči in ti so običajno najbolj navdušeni plesalci. »Zaradi česar koli že to počnejo, jih je veselje opazovati,« sklene knjiga Handbook of the Birds of the World.

Let žerjavov

Žerjave pogosto slišite mnogo prej kot pa jih vidite. S predirljivim, trobenti podobnim oglašanjem oznanjajo svojo prisotnost, čeprav so morda še daleč proč. To oglašanje jati očitno pomaga, da med dolgo selitvijo ostane skupaj. Večina žerjavov se seli iz svojih gnezditvenih področij na severu. Jeseni prepotujejo ogromne razdalje od Kanade, Skandinavije ali Sibirije do krajev s toplejšim podnebjem na Kitajskem, v Indiji, Združenih državah (Teksas) oziroma Sredozemlju. Ta potovanja so tvegana in izčrpavajoča. Za nekatere navadne žerjave se je izkazalo, da so leteli na višini skoraj 10.000 metrov, ko so na poti v Indijo preleteli Himalajo. Letijo v značilni obliki črke V in s pridom izkoriščajo tople zračne tokove, tako da lahko čim dlje jadrajo po zraku. Ko pa letijo čez vodo, se morajo zanašati le na moč svojih kril. *

Španski ornitolog Juan Carlos Alonso skoraj 20 let spremlja selitve 70.000 navadnih žerjavov, ki prezimujejo v Španiji. »Nekatere ptice so obročkane, druge pa so opremljene z majhnimi radijskimi oddajniki, tako da jim med selitvijo lahko sledimo,« pojasnjuje. »Zares se mi zdi vznemirljivo, ko v Španiji vidim ptico, ki sem jo med njenim operjanjem v severni Nemčiji sam obročkal. Žerjavi že stoletja letijo po istih selitvenih poteh. Ptiča, ki je bil obročkan na Finskem, so odkrili daleč na  jugu v Etiopiji, kjer je prezimoval, medtem ko nekateri žerjavi iz Sibirije preživljajo zimo v Mehiki.«

Boj za preživetje – ob pomoči človeka

Trenutno devetim od petnajstih vrst žerjavov grozi izumrtje. Najbolj ogrožena vrsta, severnoameriški kričavi žerjav, je leta 1938 štela le še 14 ptic. Ker pa so ljudje mladičke umetno vzrejali in zavarovali žerjavova najpomembnejša bivalna okolja, je število ptic počasi naraslo na več kot 300. Naravovarstveniki sedaj mladičke vzgajajo v ujetništvu in jih nato vrnejo v zaščitena področja v divjino. Pred kratkim so nekaj mladih kričavih žerjavov z ultralahkim letalom uspešno naučili, kako naj se selijo. Tudi ruski naravoslovci si podobno prizadevajo zaščititi ogroženega nunskega žerjava.

Ena najbolj ganljivih zgodb o uspehu prihaja z Japonske. Majhna kolonija mandžurskih žerjavov iz Hokaida se ni selila, saj so ptice v zimskih mesecih lahko našle hrano ob potokih, ki tečejo v bližini termalnih vrelcev. Vseeno pa so v hudi zimi leta 1952 tudi ti potoki zamrznili in videti je bilo, da bo za majhno jato 30 ptic to usodno. Toda tamkajšnji šolarji so po zamrznjenih potokih trosili zrna, zato so ptice preživele. Od takrat žerjave redno krmijo in majhna jata se je povečala na skoraj 900 ptic, kar znaša približno tretjino celotne svetovne populacije.

Negotova prihodnost

Kakor številne druge vrste tudi žerjavi trpijo zaradi izsuševanja mokrišč in izgube travnikov. Da bi preživeli, se morajo naučiti živeti z ljudmi. Na splošno jim je ljubše, če so več kilometrov proč od ljudi, toda kadar se jih ne vznemirja, se na človeka lahko navadijo. V Indiji se je žerjav sarus, največji ptič letalec, prilagodil na gnezdenje ob vaških ribnikih. Druge vrste žerjavov so uspele preživeti tako, da so se naučile med selitvijo oziroma prezimovanjem pobirati hrano s poljedelskih površin.

Ostaja upanje, da bodo ta očarljiva bitja zaradi skupnega prizadevanja naravovarstvenikov v mnogih deželah preživela. Kakšna tragedija bi bila, če prihodnji rodovi ne bi mogli uživati v veličastnem plesu žerjavov ali slišati njihovega predirljivega oglašanja, ko se čez jesensko nebo odpravljajo na jug!

[Podčrtna opomba]

 [Slika na strani 15]

Mandžurski žerjavi, Azija

[Slika na strani 16]

Detajl s korejskega porcelana

Slika na strani 16]

Deviška žerjava s šopkom ušesnih lepotnih peres

[Slika na strani 16, 17]

Navadni žerjavi med letom

[Slika na strani 17]

Pavja žerjava