Pogled v svet

Pijane živali

Kot kažejo poročila iz vsega sveta, ljudje niso edini, ki občutijo opojne učinke alkohola. Nedavno je pijana čreda slonov, potem ko je v neki vasi v Asamu (Indija) odkrila pivo, podivjala in uničevala stavbe. V Bosni je medved, ki je popil ostanke piva iz odvrženih pločevink, pričel prositi za več. Vaščani so bili siti njegovega divjaštva, zato so se odločili, da mu bodo dali brezalkoholno pivo. Trik je uspel. Medved še vedno uživa v pitju, a ni več nasilen. V severni Kaliforniji so se ptice, ki so zobale fermentirane jagode z obcestnega grmičevja, opile in napadale avtomobile. Edina rešitev je bila posekati grmičevje. Fermentirani nektar povzroči, da se čebele zaletavajo v drevesa ali pa enostavno padejo na tla in ne najdejo poti nazaj v panj. Pijane čebele, ki jim uspe priti domov, pa se morajo spoprijeti še z eno težavo – z jezo čebel stražark, katere so odločene preprečiti, da se celotna družina ne bi opila.

 Ribe, ki padajo z neba

Stotine malih rib, morda iz Dojranskega jezera oziroma jezera Korónia, so našli v vasi Koróna, je poročal grški časopis Eleftherotypia. »Vaščani so vsepovsod našli ribe, ki so padle z neba.« Christos Balafoutis, direktor zavoda za meteorologijo v Solunu, je dejal, da takšni primeri niso redki. Nevihtni oblaki v fronti nizkega zračnega pritiska ustvarijo zračni vrtinec, ki s površja jezer posrka vodo skupaj z ribami in žabami. »Zrak v vrtincu jih lahko dvigne zelo visoko in odnese daleč stran,« piše v poročilu. Kasneje, ko moč vrtinca oslabi, ribe padejo na tla.

Kaj zares skrbi najstnike

»Starši so tako zaskrbljeni, da se njihovi najstniški otroci ne bi zapletli v droge, da ne vidijo resnih čustvenih in duševnih težav, s katerimi se ubadajo njihovi potomci,« piše v londonskem The Timesu. Anketa med več kot 500 starši in več kot 500 najstniki kaže, da 42 odstotkov staršev meni, da je zloraba drog edina največja težava, s katero se spoprijemajo njihovi otroci. Vendar pa se s tem strinja le 19 odstotkov najstnikov. Enaintrideset odstotkov je bolj zaskrbljenih zaradi medsebojnih odnosov s prijatelji in družino, 13 odstotkov pa zaradi ustrahovanja. Anketo je naročila organizacija Poveži se, ki se ukvarja s svetovanjem po telefonu. Njenega direktorja Justina Irwina je še posebej skrbela težnja, da starši spregledajo duševne in čustvene težave svojih najstnikov. Starše spodbuja: »Ne delajte si več utvar. Postanite realistični.«

Škodljivi učinki pomanjkanja spanja

»Devet odstotkov Poljakov spi manj kot pet ur na noč,« poroča varšavski tednik Wprost. »Tretjina Američanov in Britancev ne spi nič več kot 6,5 ur na noč.« Michał Skalski, direktor klinike za motnje spanja na Poljskem, je dejal, da »je tisti, ki malo spi, pod stalnim stresom«. Neka japonska raziskava kaže, da je »pri tistih, ki dnevno spijo pet ur ali manj, tveganje srčnega infarkta za 50 odstotkov višje kot pri tistih, ki spijo osem ur na noč«, poroča Wprost. Poleg tega ameriške raziskave kažejo, da obstaja povezava med pomanjkanjem spanja in sladkorno boleznijo ter drugimi zdravstvenimi težavami. Pomanjkanje spanja ne »povzroča [samo] sprememb v presnavljanju glukoze«, ampak je povezano tudi z »večjim tveganjem debelosti«, piše v poročilu. »Ko ste utrujeni, vaše telo želi nadomestilo za pomanjkanje energije,« razlaga revija American Fitness. »Ljudje, ki premalo spijo, jedo in pijejo več, da bi ostali budni. Zato si, če ste izgubili kakšen kilogram in ga ne želite nazaj, privoščite malo več spanja.«

Dan v pisarni

V raziskavi, ki jo je izvedel London Magazine, so 511 ljudi povprašali o njihovem tipičnem delovnem dnevu. Med delovnim časom jih je približno polovica pila alkohol, 48 odstotkov jih je kradlo in skoraj tretjina je uživala prepovedane droge, poroča londonski časopis The Daily Telegraph. Poleg tega si je 42 odstotkov vprašanih »predstavljalo, kako bi šefu zavili vrat«, skoraj tretjina je »na internetu gledala pornografijo«, »62 odstotkov [vprašanih] so sodelavci nagovarjali na spolne odnose in skoraj petina jih je v pisarni dejansko spolno občevala«. Šestintrideset odstotkov zaposlenih je v svojem življenjepisu navajalo lažne podatke, 13 odstotkov jih je dejalo, da bi za napredovanje šli s šefom v posteljo, in 45 odstotkov bi za to, da bi napredovali, sodelavcem »zasadili nož v hrbet«. Po besedah psihoterapevta Philipa Hodsona se večina takšnega vedenja porodi iz nezadovoljstva s tistimi, ki so na vodilnih položajih. Dejal je: »Za to, da bi bili na najvišjem položaju, smo pripravljeni narediti vse. Nazivi, položaj in status nam pomenijo zelo veliko.«

Nenadne smrti v športu

Trije moški, v svojih 50-ih letih, so na isti dan v različnih delih Japonske po teku na dolge proge umrli zaradi srčnega infarkta. Po tem so zdravniki začeli opozarjati. Dr. Masatoši Kaku, predsednik Akademije za šport v Kobeju in zdravnik, v časopisu Asahi Shimbun piše: »Približno 80 odstotkov primerov nenadnih smrti je povezanih s srcem. [. . .] Več kot 90 odstotkov tistih, ki so umrli iznenada, pred tem ni imelo posebnih zdravstvenih težav.« Dr. Kaku priporoča, naj se elektrokardiogram napravi tudi med gibanjem, in ne samo takrat, ko posameznik miruje. Odsvetuje tudi prevelik napor in priporoča, da ne bi trenirali, če občutite rahlo vročičnost, slabost ali omotico. »Ni sramotno odstopiti na polovici igre ali teka,« pravi dr. Kaku in dodaja: »Športniki želijo za vsako ceno končati tek, a bi morali pretehtati, ali je to res vredno.«

V družini se je treba pogovarjati

»Družinski pogovori so se sprevrgli v ‚vsakodnevno godrnjanje‘, zato se otroci ne znajo pogovarjati,« poroča londonski The Times. Alan Wells, direktor vladne Agencije osnovnih veščin, ki je odgovorna za ohranjanje kakovostnega izobraževanja v Veliki Britaniji, ta upad pripisuje temu, da otroci »sedijo pred televizijskim sprejemnikom in računalnikom ter da se družine ne hranijo več skupaj«. Wells za takšno stanje krivi tudi to, da je vse več enostarševskih družin (zato je manj starih staršev) in da sedaj le redki starši berejo svojim otrokom. Meni, da ti dejavniki pomagajo pojasniti, zakaj otroci, ki gredo v šolo s štirimi oziroma petimi leti starosti, »manj razločno izgovarjajo in so se manj sposobni izražati« kot pa otroci v preteklosti. Wells priporoča programe za starše, v katerih bi se ti učili, kako komunicirati z otroki.

Bolj uravnovešeno življenje

Raziskava, ki jo je izvedel Avstralski inštitut (neodvisna raziskovalna organizacija), je pokazala, da je »v zadnjih 10 letih 23 odstotkov Avstralcev, starih od 30 do 59 let, žrtvovalo svoj prihodek zavoljo bolj uravnovešenega življenja«, poroča The Sydney Morning Herald. Težnjo, ki jo raziskovalci imenujejo vožnja v »nižji prestavi«, sprejemajo mnogi, ki upajo, da bo to izboljšalo kakovost njihovega življenja in da bodo lahko več časa preživeli s svojimi otroki. Ti delavci se »preusmerjajo v manj zahtevno in manj plačano zaposlitev, delajo krajši delovni čas oziroma pustijo službo«, piše v Heraldu. Dr. Clive Hamilton, izvršilni direktor Avstralskega inštituta, je dejal: »Tem ljudem je življenje pomembnejše od zaslužka. To so ljudje, ki nase ne gledajo kot na zgube; so povprečni ljudje, ki zavračajo prekomerno kopičenje dobrin in zavestno zmanjšujejo svoj dohodek, da bi lahko živeli bolj uravnovešeno.«