Znanost je bila moja religija

Pripoveduje KENNETH TANAKA

»RESNICA vas bo osvobodila.« Te besede, napisane na enem od logotipov Kalifornijskega inštituta za tehnologijo (Caltech), so me spodbudile, da se kar najbolj izpopolnim v znanosti. Ko sem se leta 1974 vpisal v to šolo, sem bil na dobri poti, da postanem znanstveni raziskovalec. Po koncu študija geologije in opravljenem magisteriju sem izobraževanje nadaljeval na Kalifornijski univerzi v Santa Barbari.

V znanosti sem vedno bolj napredoval in ob tem so se temeljito spreminjali tudi moji duhovni nazori in vrednote. Čeprav sta mi izobraževanje in evolucijska teorija izrinila vero v Boga, sem kasneje moral znova premisliti o svojih pogledih. Kako sem kot raziskovalni geolog postal tudi vdan Božji častilec? Naj vam pojasnim.

Fantiček, očaran nad vesoljem

Znanost me je pritegnila že v zgodnjem otroštvu. Odraščal sem v Seattlu, v ameriški zvezni državi Washington, in starša sta me vneto spodbujala, naj si pridobim univerzitetno izobrazbo. Zelo rad sem bral o vesolju – o zidakih materije in življenja, osnovnih silah, prostoru, času in relativnosti. Ko sem bil star kakih osem let, so drugi opazili moje navdušenje nad znanostjo, zato so mi v šoli, ki sem jo obiskoval, določili učitelja, s katerim sva vsak teden pri dodatnih urah razpravljala o naravoslovju.

Obiskoval sem nedeljsko šolo baptistične cerkve, vendar predvsem zaradi izletov in taborjenja. Drugih članov moje družine religija oziroma Bog nista zanimala. Ko sem spoznaval zgodovino in grozodejstva  religije, me je vest navedla, da sem nehal sodelovati v cerkvenih dejavnostih. Začel sem tudi dvomiti o obstoju Boga, kajti bilo je videti, da lahko znanost pojasni skoraj vse.

Sprememba smeri – novo na obzorju

Želel sem študirati fiziko, kljub temu pa sem si v zadnjem letniku srednje šole za enega od predmetov izbral geologijo. K temu so spadale tudi geološke ekskurzije k znamenitemu skalovju v državi Washington. Mislil sem si: Kako čudovito bi bilo združiti mojo ljubezen do narave z ljubeznijo do znanosti!

Zato sem takoj, ko sem prišel na fakulteto, za glavni predmet izbral geologijo. K nekaterim od mojih predmetov so spadale študije geoloških dob in zgodovine zemlje, ki temeljijo na fosilih, o katerih so me učili, da dokazujejo razvoj vrst. Vedel sem, da je treba evolucijo še dokazati. Kljub temu sem menil, da je evolucija kot teorija videti razumno pojasnilo razpoložljivih geoloških dokazov, še posebej v primerjavi s priljubljenim kreacionizmom. Ko sem slišal, da bo na univerzi kmalu razprava med kreacionisti in evolucionisti, sem se odločil, da se je ne bom udeležil. Jasno je bilo, da Zemlja ni bila narejena v manj kot enem tednu – kar trdijo nekateri kreacionisti!

Kljub močnemu protiverskemu stališču sem bil zaradi geoloških raziskovanj na terenu v jugozahodnem delu Združenih držav prisiljen znova preiskati svoje poglede o obstoju Boga. Ko sem v spokojnih jasnih nočeh zrl v veličastno nebesno panoramo, si nisem mogel kaj, da ne bi prišel do sklepa, da je vesolje moral ustvariti Bog. Astronomi so potrdili, da ima vesolje začetek, vendar mi je bilo jasno, da ne bodo nikoli imeli samo znanstvenega pojasnila, zakaj je do tega prišlo. Razumno se je zdelo verjeti, da je neki inteligenten, mogočen Stvarnik oblikoval in naredil vesolje okoli nas.

Kartografiranje Marsa, zastavljanje vprašanj

Leta 1983 sem pri 27-ih doktoriral iz geoloških znanosti in že pred tem za Ameriški geološki urad kartografiral površje Marsa. Odtlej sem tako za znanstvenike kot za širšo javnost objavil ducate člankov in zemljevidov o planetarni geologiji. Bil sem v svetovalnem odboru Nase in sodeloval pri pripravi vesoljskih odprav na Mars. Med raziskovanjem in po službeni dolžnosti prihajam v stik z uglednimi planetarnimi znanstveniki iz številnih držav, univerz in raziskovalnih ustanov.

Vse to izobraževanje in izkušnje pri raziskovanju so postopoma spremenili moj otroški, romantični pogled na znanost. Spoznal sem, da znanost nima in nikoli ne bo imela vseh odgovorov. Še zlasti sem uvidel, da znanost ni in ne bo razkrila pravega namena oziroma smisla življenja. Znanstveniki trenutno napovedujejo, da bo vesolje bodisi samo od sebe propadlo ali pa se bo razpršilo v snov brez strukture. Če smo na koncu obsojeni na neobstoj, kako bi to, da obstajamo, sploh imelo kakšen smisel?

Načrtovanje nove smeri

Ko sem septembra 1981 živel v Flagstaffu v Arizoni, sem prišel v stik z Jehovovimi pričami. Da bi dokazal, da se oni in Biblija motijo, sem privolil v biblijski pouk. Poleg tega bi tako lahko končno spoznal, kaj pravzaprav piše v Bibliji.

Več ur na teden sem začel posvečati skrbnemu preiskovanju svetopisemskih naukov. Na svoje presenečenje sem v Bibliji odkril obsežno znanje in globok uvid. Bil sem prevzet, ko sem raziskoval znanstveno točnost Biblije in izpolnitev več sto podrobnih prerokb o dogodkih, ki so se odvijali v tisočletjih človeške zgodovine. Še posebej me je očaralo to, kako lahko s povezavo različnih biblijskih prerokb v Danielovi knjigi in Razodetju pridemo do trdno utemeljenega sklepa, da živimo v »zadnjih dneh«. (2. Timoteju 3:1)

 Pri preučevanju Biblije sem nevede šel po stopinjah zelo imenitne osebnosti. Kasneje sem namreč izvedel, da je sir Isaac Newton, ki velja za enega največjih znanstvenih genijev vseh časov, spoštoval in temeljito raziskoval Biblijo. Kakor Newton sem se tudi sam osredinil na prerokbe v Danielovi knjigi in Razodetju, ki so napovedovale pomembne zgodovinske dogodke in njihov razvoj, kar se je dejansko uresničilo. * Vendar pa imam izjemno prednost, da živim med uresničevanjem in po izpolnitvi številnih prerokb od Newtonovih dni do danes. Odkril sem, da so te prerokbe zelo raznolike in obsežne, pa tudi zanesljive in nesporne. Ugotovil sem, da celotna Biblija, ki jo je pisalo več kot 40 mož v razdobju 1600 let, posreduje notranje skladno, povezano in prepričljivo sporočilo o prihodnosti človeštva in o pomembnih spornih vprašanjih, s katerimi se srečujemo. To spoznanje mi je odprlo oči.

Vendar se evolucijski teoriji nisem mogel kar zlahka odpovedati. Spoštoval sem precejšnjo težo znanstvene presoje, ki je teorijo podpirala. Kljub temu pa sem spoznal, da se vse biblijske izjave o fizičnem svetu docela skladajo z znanimi dejstvi in se ne dajo izpodbiti.

Počasi sem dojel, da človek ne sme dvomiti niti o enem nauku, tudi o stvarjenjski pripovedi iz Prve Mojzesove knjige ne, če hoče priti do popolnega, skladnega razumevanja obsežne in med seboj povezane vsebine Biblije. Tako sem ugotovil, da je edino razumno, da celotno Biblijo sprejmem za resnico.

Preiskovanje resnice se nadaljuje

Medtem sem pri znanstvenem raziskovanju v službi lahko videl, kako so teorije velikokrat za kratek čas postale splošno razširjene, kasneje pa so se izkazale za napačne. Za znanstvenike je delno izziv tudi to, da so teme, ki jih preučujemo, zapletene, medtem ko podatkov in raziskovalne opreme nimamo na pretek. Zato sem se naučil, da nedokazanih teorij ne sprejmem kar takoj za dejstvo, neglede na to, kako spretno so morda predstavljene.

Stvarno gledano znanost ne more pojasniti številnih temeljnih vidikov sveta narave. Zakaj na primer razpoložljivi zidaki življenja in fizikalni zakoni, ki te usmerjajo, tako dobro vzdržujejo zapletene življenjske procese in ekosisteme? Medtem ko znanost ne more odkriti Boga, pa njegova navdihnjena Beseda ponuja očitne dokaze o Stvarnikovem obstoju in delovanju. (2. Timoteju 3:16) S tem duhovnim spoznanjem lahko prepoznamo Njega, ki je odgovoren za moč, modrost in lepoto našega fizičnega sveta.

Do nadaljnje potrditve, da je Biblija znanstveno točna, sem prišel z natančnim preiskovanjem različnih publikacij Jehovovih prič, tudi knjig Življenje – kako je nastalo: z razvojem ali ustvarjanjem? in Ali obstaja Stvarnik, ki mu je mar za vas?. Ti knjigi razčlenjujeta globlje znanstvene teme in ponujata temeljit vpogled v današnje raziskave in sklepe, do katerih so prišli vodilni strokovnjaki. Poleg tega razpravljata tudi o tem, kako se  znana znanstvena dejstva skladajo s pravilnim razumevanjem Biblije.

V okamninskih zbirkah se denimo kaže enako zaporedje nastanka življenjskih oblik, kakor je to opisano v Prvi Mojzesovi knjigi. Poleg tega ustvarjalni dan, kot so to razumela starodavna ljudstva, lahko pomeni daljše obdobje, približno tako, kakor znanost z izrazoma »razdobje« in »doba« opiše zgodovino zemlje. Potemtakem Biblija ni v nasprotju z znanstvenimi odkritji. Pokaže, da so ustvarjalni dnevi trajali zelo dolgo. Ne podpira mnenja kreacionistov, ki verjamejo, da je bil vsak ustvarjalni dan dolg 24 ur.

Vera nasproti lahkovernosti

Kot znanstvenik ne prenesem lahkovernosti. Zelo pa spoštujem dobro utemeljeno vero. Takšna zanesljiva vera je definirana v Listu Hebrejcem 11:1: ‚Vera je trdno pričakovanje tistega, kar upamo, uverjenje [jasen dokaz, NW] o stvareh, ki jih ne vidimo.‘ Zaupanje v Božje obljube temelji na trdnih dokazih, da je Biblijo navdihnil Bog. Spoznal sem, da se moram ogibati splošno razširjenih, a neutemeljenih verskih naukov, ki nasprotujejo Svetemu pismu. Sem spadajo nauk o nesmrtnosti duše, peklenskem ognju, trojici in drugi. Številni taki zmotni nauki izvirajo iz starodavne filozofije in mitologije oziroma iz nezadostnega poznavanja Biblije. Privrženost lažnim naukom vodi v ‚slepo verovanje‘, ki je značilno za številne današnje pobožneže, zaradi česar mnogi znanstveniki čutijo komaj kaj spoštovanja do religije.

Ena od prvenstvenih odgovornosti, ki jih imam kot znanstvenik, je ta, da pojasnjujem, zagovarjam in objavljam svoja znanstvena odkritja. Podobno sem začutil, da moram o biblijski resnici poučevati druge, saj nobeno drugo znanje ni pomembnejše. Pred približno 20 leti sem se začel ukvarjati s to nagrajujočo dejavnostjo in s krstom postal Jehovova priča. Od septembra 2000 pa lahko več oznanjujem, saj tej dejavnosti mesečno posvetim povprečno 70 ur. Od takrat sem imel in še imam prednost vsak mesec preučevati Biblijo kar z desetimi zainteresiranimi posamezniki in videti, kako se je več učencev usposobilo za biblijske učitelje.

Še vedno uživam v raziskovanju Marsa in drugih kotičkov vesolja skozi »oči« visoko razvitega vesoljskega plovila, poslanega v vesolje, da preiskuje našo nebesno sosesko. Številne uganke so za znanost še vedno izziv. Veselim se prihodnosti, ko bo človekovo prizadevanje za duhovnim in znanstvenim spoznanjem potešilo našo vedoželjnost in nam postreglo z odgovori na najgloblja vprašanja. Sedaj vem, da je resnični smisel življenja v točnem spoznanju Boga in njegovega namena s človeštvom, kar je pravi pomen Jezusovih besed, napisanih na enem od logotipov na Caltechu: »Resnica vas bo osvobodila.« (Janez 8:32, SSP)

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 19]

»Bilo je videti, da lahko znanost pojasni skoraj vse.«

[Poudarjeno besedilo na strani 20]

»Znanost nima in nikoli ne bo imela vseh odgovorov.«

[Poudarjeno besedilo na strani 21]

‚V Bibliji sem odkril obsežno znanje in globok uvid.‘

[Slika na strani 18]

Zemljevid Marsa

[Sliki na strani 20]

Kakor Newtona so tudi mene prevzele biblijske prerokbe v Danielovi knjigi in Razodetju

[Vir slike]

University of Florida

[Slika na strani 21]

Kar sem spoznal iz Biblije, govorim tudi drugim

[Slika na strani 18]

Zgoraj levo: Courtesy USGS Astrogeology Research Program, http://astrogeology.usgs.gov; zemljevid Marsa: National Geographic Society, MOLA Science Team, MSS, JPL, NASA; površje Marsa: NASA/JPL/Caltech

[Poudarjeno besedilo na strani 21]

Fotografija vesolja: J. Hester and P. Scowen (AZ State Univ.), NASA