Kolikšna je nevarnost?

OKTOBRA leta 1997 je Hollie Mullin, tri tedne stara deklica, dobila vnetje ušesa. Ko se po nekaj dneh stanje ni izboljšalo, ji je zdravnik predpisal nov antibiotik. To bi moralo biti rutinsko zdravljenje, a ni bilo. Infekcija se je po vsakem zdravljenju z antibiotiki zopet pojavila.

Hollie se je v svojem prvem letu zdravila s 17 različnimi antibiotiki. V 22. mesecu starosti se ji je pojavila najhujša infekcija. Po 14 dnevih intravenoznega zdravljenja z zadnjim razpoložljivim antibiotikom se je infekcija končno pozdravila.

Takšni primeri postajajo vse običajnejši in se ne pojavljajo samo pri dojenčkih in starejših. Ljudje vseh starosti obolevajo in celo umirajo zaradi infekcij, katere so antibiotiki nekdaj zlahka pozdravili. Pravzaprav so mikrobi, ki preživijo delovanje antibiotikov, resen problem nekaterih bolnišnic že vse od 1950-ih let. Potem so se v 1960-ih in 1970-ih letih mikrobi, odporni na antibiotike, pričeli širiti tudi zunaj bolnišnic.

Sčasoma so raziskovalci na področju medicine začeli opozarjati, da je prekomerna raba antibiotikov pri ljudeh in živalih glavni vzrok širjenja mikrobov, ki so odporni na antibiotike. Leta 1978 je eden teh zdravstvenih strokovnjakov o prekomerni rabi antibiotikov dejal, da je »povsem ušla iz rok«. Tako so se v 1990-ih letih na naslovnicah časopisov po vsem svetu pričeli pojavljati naslednji naslovi: »Prihajajo supermikrobi«, »Supermikrobi poganjajo korenine«, »Nevarna zdravila – prekomerna raba antibiotikov ustvarja supermikrobe«.

Ali je to senzacionalizem? Ugledne zdravstvene organizacije pravijo, da ne. V poročilu o infekcijskih boleznih v letu 2000 je generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) izjavila: »Ob zori novega tisočletja se človeštvo spoprijema še z eno krizo. Nekdaj ozdravljive bolezni [. . .] se sedaj obdajajo z vedno bolj neprepustnim oklepom. Protimikrobna zdravila so vse manj učinkovita.«

Kako resno je to stanje? »Vznemirljiv razvoj [na zdravila odpornih mikrobov] zapira vrata priložnosti, da bi pozdravili infekcijske bolezni,« poroča SZO. Mnoge vlade danes celo govorijo o tem, da se človeštvo vrača v dobo, ko še ni bilo antibiotikov, ki bi zdravili bolezni.

Kako je odpornim mikroorganizmom uspelo pravzaprav kolonizirati svet in prekositi vrhunske dosežke znanosti? Ali posameznik lahko kaj naredi, da bi zaščitil sebe in druge? In kakšne rešitve so na obzorju, da bi premagali mikrobe, ki so odporni na antibiotike? Naslednja članka bosta razpravljala o nekaterih odgovorih.