Pogled v svet

Odkrite nove vrste ptic

»Od leta 1998 je bilo v znanstvenih revijah opisanih skupaj 28 novih vrst [ptic] in z raziskovanjem bi lahko celotnemu svetovnemu številu približno 9700 vrst dodali še mnoge nove,« piše v londonskem The Independentu. Steve Gantlett, urednik revije Birding World, je dejal, »da so mnoga odkritja rezultat tega, da je svet postal veliko bolj dostopen – ornitologi lahko gredo na področja, ki so bila pred nekaj desetletji popolnoma nedostopna«. Odkritja, pravi, »kažejo tudi na povečano strokovnost pri prepoznavanju vrst po njihovem oglašanju, kar je pogosto edini način, da se jih najde v teh gostih deževnih gozdovih«. Znanstveniki menijo, da se jih bo odkrilo še veliko. Vendar pa uničevanje okolja lahko ogrozi mnogo na novo odkritih vrst, »ker so njihove populacije maloštevilne in omejene na majhna področja«, piše v The Independentu.

 Glasne ribe

Raziskovalci iz Avstralskega oceanografskega inštituta (AOI) so odkrili, da se ribe, »tudi koralnice, bodalarke in morski kraljički sporazumevajo s kruljenjem, cviljenjem in žvižganjem«, poroča časopis The West Australian. Ta odkritja pomagajo pojasniti, kako mlade ribice spet najdejo pot domov, ko jih odplavi od skalnega grebena. Raziskovalci AOI-ja so posneli oglašanje pod vodo okoli skalnih gebenov in posnetke potem predvajali v pasteh za ribe. Znanstvenik dr. Mark Meekan je za časopis povedal, da »se je v pasteh za ribe, v katerih so predvajali posnetke, zbralo več mladih ribic kot pa v tistih, kjer jih niso, kar nakazuje, [da] so ribe pritegnili določeni glasovi«. Raziskovalci so ugotovili, da je glasove nekaterih odraslih rib mogoče zaznati v obsegu 15 kilometrov. »Ob mraku in zori,« je dejal Meekan, »zbor ribjih glasov doseže vrhunec, ki je enak vpitju tisočih ljudi na nogometnem igrišču.« Vendar pa je ta »zbor« neslišen človeškim ušesom.

Hujšanje – metanje denarja skozi okno?

»Leta 2002 se je približno 231 milijonov ljudi v Evropski uniji skušalo znebiti odvečnih kilogramov,« piše v pariškem International Herald Tribuneu. Po poročilu Datamonitorja, skupine, ki spremlja napredek v industriji, so v Evropi ljudje, ki so hujšali, lani porabili 80 milijard evrov za dietične proizvode, »kar je enako ekonomskemu donosu Maroka«. Vendar pa bo »manj kot 4 milijonom ljudem uspelo obdržati doseženo težo več kot eno leto« in »manj kot 2% Evropejcem bo uspelo trajno znižati težo«, piše v časopisu. Nemčija je največji porabnik dietičnih proizvodov, saj ljudje, ki hujšajo, zanje potrošijo skoraj 18 milijard evrov, medtem ko Britanci porabijo okoli 14 milijard evrov. Italijani in Francozi pa približno 13 oziroma 12 milijard evrov. Po besedah Datamonitorja, piše v Tribuneu, »morajo tisti, ki hujšajo, dojeti sporočilo, da samo hujšanje ni dolgoročna rešitev za znižanje prekomerne telesne teže«.

»Kriza pri dvajsetih«

»Zlata dvajseta« naj bi bila »idealen čas za srečno in sproščeno življenje«, piše v nemškem časopisu Gießener Allgemeine. »Puberteta je končana in kriza srednjih let je še daleč v prihodnosti.« Namesto da bi bili dvajsetletniki srečni in sproščeni, se jih vedno več spoprijema s tem, kar strokovnjaki imenujejo kriza pri dvajsetih. Izraz »se nanaša na krizo identitete, ki jo doživljajo mladi, ko končujejo izobraževanje in se morajo odločiti, kaj bodo naredili s svojim življenjem«, piše v časopisu. Psihologinja Christiane Papastefanou iz Mannheima pojasnjuje, da nedavna družbena dogajanja povzročajo zaskrbljenost glede prihodnosti. Poleg tega se zaradi velikega izbora zaposlitve in raznolikih življenjskih slogov, ki so danes na voljo, nekateri mladi bojijo, da se bodo napačno odločili. Vendar Papastefanouova, citirana v nemškem časopisu, meni, da odločitve niso nespremenljive in da ni narobe narediti »nekaj obvozov na poti skozi življenje«.

Nova tehnika razkriva izostajanje

»Nova tehnika omogoča učiteljem, da lahko pošljejo staršem elektronska sporočila, ko učencev ni pri pouku,« piše v angleški izdaji španskega časopisa El País. V Španiji so v 200 šolah namestili poseben računalniški sistem, ki učiteljem omogoča, da staršem sporočajo rezultate preizkusov znanja, izostajanje in jih obveščajo o vzgojnih ukrepih. Učitelji s pomočjo ročne naprave, ki je velika kot žepni računalnik, vsako jutro preverjajo prisotnost. Nato to napravo priklopijo na osrednji računalnik, ki obdela podatke. »Včasih staršem avtomatska sporočila pošljejo kar na mobilni telefon,« piše v časopisu. Zaradi te tehnike je izostajanje, ki je bilo prej neopaženo, sedaj registrirano. Po besedah španske izdaje El Paísa se dodatnih 400 šol zanima za namestitev tega računalniškega sistema.

Preurejanje stanovanja lahko škoduje zdravju dojenčka

»Če ljudje preurejajo stanovanje v času mamičine nosečnosti ali kmalu po rojstvu otroka,« piše v nemškem biltenu Medi-Netz, »se lahko dojenčku v prvih mesecih življenja nadražijo dihalne poti ali se mu celo pojavi bolezen dihal. Sedaj so odkrili, da je lahko prizadet tudi otrokov imunski sistem, celo že v maternici, zaradi česar se bolj nagiba k nalezljivim boleznim in alergijam.« Raziskovalci iz številnih klinik in inštitutov v Nemčiji so ugotovili, da so kemične snovi, ki povzročajo težave, v lepilih, tekstilnih talnih oblogah, svežih barvah in novem pohištvu. »Hlapljive kemične snovi oslabijo celice v našem imunskem sistemu, katere nas lahko varujejo pred alergijami,« piše v Medi-Netzu. Podobno poročilo v reviji GEO priporoča, naj starši preuredijo stanovanje šele »takrat, ko otrok dopolni dve leti« in je njegov imunski sistem močnejši.

Zasvojljive snovi v športnih klubih

»Mladi v športnih klubih popijejo več alkohola in se pogosteje napijejo kot drugi mladi,« piše na spletni strani neke finske radiotelevizijske družbe. Odkritja, ki jih je objavilo Raziskovalno središče za boljše zdravje na univerzi Jyväskylä, so pokazala, da »so po oglaševanju in sponzoriranju alkoholne pijače in cigarete prepogosto povezane s športom«, piše v helsinškem časopisu Helsingin Sanomat. »Mladi se zgledujejo po starejših športnikih, katere občudujejo in posnemajo. Kopanje v šampanjcu in kajenje cigar ob proslavljanju zmag ne gre neopaženo mimo mladih.« Vdihavanje njuhanca (tobaka v prahu) je bil nadaljnji problem. »Manj kot 4 odstotke 15-letnih fantov, ki niso v športnih klubih, je vsak teden vdihavalo njuhanec, takšnih ki so v klubih, pa je bilo skoraj 10 odstotkov,« piše v časopisu.

Pomežik

»Za en pomežik naših vek je potrebnih na tisoče nevronov, ki pripadajo več kot 30 različnim skupinam,« razlaga španski časopis El País. Te skupine nevronov, ki povezujejo »veko z možgansko skorjo«, je še bolj natančno raziskala skupina, ki so jo vodili španski nevrologi, kateri so raziskavo opravili na živalih. Zakaj veke potrebujejo tako velik in zapleten skupek nevronov? Ker se vedno ne zaprejo enako ali zaradi enakega vzroka. V delovanje vek je zajeto tudi samodejno mežikanje (okoli 15-krat na minuto, da roženica ostane vlažna) kakor tudi refleksno mežikanje, ko se nekaj nahitro približa očem, in samohotno oziroma namerno mežikanje. Veke se lahko samo priprejo, morda kot odziv na določena čustva, ali pa se zaprejo za različno dolgo.

Kaj računalniki terjajo od okolja

»Čist, bleščeč vtis sodobnega računalnika je samo krinka tega, kar ta aparatura dejansko terja od okolja,« piše v reviji New Scientist. Pri običajnem računalniku, katerega doba trajanja je štiri leta, se za samo izdelavo pomnilniškega čipa in njegovo rabo potrebuje 800-krat toliko fosilnih goriv, kolikor tehta sam čip,« je pojasnjeno v reviji. Analitiki na Japonskem, v Franciji in Združenih državah ocenjujejo, da je za proizvodnjo in uporabo 32-megabajtnega pomnilniškega čipa, ki tehta dva grama, potrebnih najmanj 1,6 kilograma fosilnih goriv, plus najmanj 32 kilogramov vode in 72 gramov strupenih kemičnih snovi, kot sta amoniak in klorovodikova kislina. Analitiki sklepajo: »Okoljsko breme polprevodnikov znatno presega njihovo majhnost.«