Nafta – blagoslov in prekletstvo?

KOLIKO so industrializirane države odvisne od nafte in njenih produktov? Nafta in zemeljski plin sta zanje nujno potrebna in to je ustvarilo, kot je napisal Daniel Yergin v svoji knjigi The Prize, »ogljikovodikovo družbo«. Samo pomislite na kurilno olje, masti, voske, bitumen in reči, ki so narejene iz petrokemičnih snovi – letala, avtomobili, čolni, lepila, barve, oblačila iz poliestra, športni copati, igrače, aspirin, deodoranti, ličila, snemalne plošče, računalniki, televizijski sprejemniki, telefoni. Mnogo ljudi vsak dan uporablja več kot 4000 iz nafte narejenih produktov oziroma predmetov, ki oblikujejo sodobno življenje. Kaj pa je s škodo na ekosistemu, ki je že od samega začetka značilna za zgodovino nafte?

Kralj, ki »ne vlada dobrohotno«

Ob koncu leta 1940, ko je bilo videti, da je vojna med Romunijo in Madžarsko neogibna, si je nacistični diktator Adolf Hitler hitro nadel vlogo razsodnika. Dobrohotna poteza? Hitler je pravzaprav hotel preprečiti, da bi romunska nahajališča nafte prišla pod nadzor Sovjetske zveze. Nafta je bila tudi vodilni razlog za iraško invazijo na Kuvajt leta 1990 in za sodelovanje drugih narodov v protiofenzivi. To vsekakor niso osamljeni dogodki. Odločenost imeti nadzor nad nafto je bila premnogokrat vzrok sporov in trpljenja.

Nafta ni bistvena le za sodobno življenje, ampak je tudi osrednja stvar politike in posebnega zanimanja nekaj vplivnih ljudi. Nedavno so pri Organizaciji držav izvoznic nafte (OPEC) izjavili, da nafta ni običajen produkt, temveč »strateška pridobitev«. Nafta se med narodi uporablja za politični nadzor, in sicer z embargi in sankcijami. Poleg tega so nahajališča nafte, rafinerije in tankerji tarče terorističnih napadov, kar pogosto povzroči strašno škodo okolju.

Naftno industrijo se obtožuje, da pospešuje okoljsko škodo z emisijami ogljikovega dioksida, ki lahko prispevajo h globalnim klimatskim spremembam. Po poročilu mehiške naftne družbe PEMEX, ene največjih naftnih združb na svetu, onesnaževalci uhajajo v ozračje med različnimi fazami predelave nafte. Čeprav je bencin danes – skoraj šest let po Kjotskem protokolu, ko se je sestalo 161 držav, da bi ukrepale in zmanjšale nevarnost globalnega klimatskega segrevanja – čistejši, mnogi vseeno menijo, da se stanje ni kaj dosti spremenilo. Po drugi strani pa pri OPEC-u pravijo, da »nafta ustvarja bogastvo in blaginjo, ki ju danes uživajo« mnoge države. Ampak ali je vedno tako?

Nekateri bi lahko opozorili na škodo, ki nastane zaradi vrtanja naftnih vrtin in gradnje cevovodov. Drugi bi utegnili pokazati na vse večjo brezposelnost v Savdski Arabiji, državi z največ nahajališči nafte. Alí Rodríguez Araque, predsednik OPEC-a, pravi: »Vlade industrializiranih držav zelo izkoriščajo žrtve, ki jih zahtevajo od proizvajalcev, rafinerjev in potrošnikov.«

CorpWatch, organizacija, ki skrbi, da združbe prevzamejo odgovornost za zaščito okolja, pravi: »Nafta je še vedno kralj, a ne vlada dobrohotno.«

Kakšna bo prihodnost nafte?