Nafta – kako vpliva na vas
Nafta – kako vpliva na vas
ALI ste že kdaj pomislili, kakšno bi bilo življenje mnogih ljudi, če ne bi bilo nafte in njenih proizvodov? * Iz nafte se izdeluje maziva za motorna vozila, kolesa, vozičke in druge reči z gibljivimi deli. Nafta zmanjšuje trenje in tako upočasnjuje kvarjenje sestavnih delov stroja. Vendar to še ni vse.
Iz nafte se pridobiva gorivo za letala, avtomobile in ogrevalne sisteme. Naftni proizvodi so tudi v kozmetiki, barvah, zdravilih, gnojilih, plastiki in v množici drugih reči. Brez nafte bi vsakodnevno življenje mnogih bilo zelo drugačno. Ne preseneča, da v nekem viru piše, da so nafta in njeni derivati »bolj vsestransko uporabni kot pa morda katera koli druga snov na svetu«. Kako pridemo do nafte? Od kod izvira? Kako dolgo jo človeštvo že uporablja?
V Bibliji piše, da je več kot dva tisoč let pred Kristusom Noe po Božjih navodilih zgradil veliko barko ter jo zasmolil – morda z naftno snovjo – da ne bi prepuščala vode. (1. Mojzesova 6:14) Naftne snovi so uporabljali Babilonci pri izdelavi opeke, sušene v peči, Egipčani pri postopku mumificiranja in druga staroveška ljudstva za medicinske namene.
Kdo bi si mislil, da bo ta snov postala tako pomembna v današnjem svetu? Nihče ne more zanikati, da je sodobna industrijska družba odvisna od nafte.
Uporaba svetilnega olja za umetno razsvetljavo je bila odskočna deska za večjo rabo nafte. Že v 15. stoletju so v Bakuju, glavnem mestu današnjega Azerbajdžana, za osvetljevanje uporabljali olje, pridobljeno iz nafte, ki so jo našli v nahajališčih tik pod zemeljskim površjem. Leta 1650 so v Romuniji, kjer so nafto v obliki kerozina uporabljali za razsvetljavo, izkopali plitve naftne zbiralnike. Do sredine 19. stoletja je v tej in drugih vzhodnoevropskih državah že cvetela naftna industrija.
V Združenih državah je v 19. stoletju predvsem potreba po zelo kakovostnem sredstvu za razsvetljavo povzročila, da si je skupina mož na vso moč prizadevala najti nafto. Pravilno so sklenili, da bodo morali nafto črpati, če bodo želeli proizvesti zadosti kerozina, da bi z njim oskrbeli tržišče. Tako so leta 1859 uspešno naredili naftno vrtino v Pensilvaniji. Pričela se je naftna mrzlica. Kaj se je zgodilo za tem?
[Podčrtna opomba]
^ odst. 2 Nafta je zmes, ki je sestavljena iz ogljikovodikov, plinov in olj. Običajno označuje dve med seboj tesno povezani sestavini – zemeljski plin in nafto. Obe snovi včasih prideta na površje skozi talne razpoke. Nafta je lahko v tekočem stanju oziroma v obliki katrana, katranske smole ali bitumna.
[Okvir na strani 3]
NAFTA – KAJ JE TO?
Nafta je definirana kot »gosta, vnetljiva, rumeno črnkasta zmes plinastih, tekočih in trdnih ogljikovodikov, ki se v naravi pojavljajo pod zemeljskim površjem«. »Lahko se jo loči v frakcije, vštevši zemeljski plin, bencin, kerozin, plinska in mazivna olja, parafinski vosek in bitumen. Uporablja se tudi kot surov material za številne derivate.« (The American Heritage Dictionary of the English Language)