Pogled v svet

Avtomobil s pogonom na odpadke

Neki kmetovalec na Finskem ima sedaj avtomobil s pogonom na plin, ki nastaja pri razpadanju odpadkov. »Avto poganja bioplin iz odpadkov, ki se jih prečisti in stisne v bioplinskem reaktorju na kmetiji,« poroča finska revija Suomen luonto. Bioplin je gorivo s sedaj najčistejšim izgorevanjem, in ker nastane med recikliranjem odpadkov, je tudi okolju izjemno prijazen. Pravzaprav je eden od stranskih proizvodov pridelave bioplina dragoceno kmetijsko gnojilo. Avtomobili na zemeljski plin – po svetu jih je okoli dva milijona – lahko uporabljajo tudi bioplin. Na Švedskem mnogi mestni avtobusi vozijo na bioplin in nekatere tamkajšnje bencinske črpalke poleg drugih goriv ponujajo tudi tega. V članku govori o njegovi največji prednosti: »Bioplin je mnogo cenejši kot bencin ali dizelsko gorivo.«

 Kako se mravlje spopadajo z vodo

Kaj mravlje naredijo, ko dežuje? Čeprav vse vrste mravelj nimajo prebivališča pod zemljo, pa nekatere, ki tam živijo, pri spopadanju z vodo uporabljajo presenetljive metode, piše v The New York Timesu. Nekatere mravlje v tropskih gozdovih »se odzovejo že na kapljo [vode], ki kane na vhod mravljišča, tako da pričnejo tekati po mravljišču in od enega vhoda do drugega razglašajo preplah,« pojasnjujeta strokovnjaka za mravlje, dr. Edward O. Wilson in Bert Holldobler. »Drugim mravljam nakažejo smer do neoviranih vhodnih hodnikov, včasih pa tudi iz mravljišča, tako da pot označijo z vonjavami.« V manj kot 30 sekundah so sposobne spraviti na noge skoraj vso kolonijo. Na jugozahodu Združenih držav in v severnem delu Južne Amerike, poroča The Times, se nekatere vrste ognjenih mravljincev »zberejo pri površju tal, naredijo velike kepe, v katerih so odrasle mravlje in matica s svojim zarodom, nato pa zaplujejo po naraslih vodah. Mnoge preživijo [. . .]. Nazadnje se mravljinčji splav oprime trave ali grmičevja in preživelke se lahko, ko voda upade, vrnejo v mravljišče.«

Pijančevanje terja svoj davek

»V Britaniji se je zaradi prekomernega pitja med ženskami in mladimi znatno zvišalo število smrtnih primerov, povezanih z alkoholom,« poroča londonski časopis The Independent. »Število smrtnih primerov zaradi posledic pretiranega pitja, večinoma zaradi kroničnega obolenja jeter in ciroze, se je v dvajsetih letih podvojilo.« Žrtve so vedno mlajše. »Pred desetletjem je bila najvišja starost umrlih malo nad sedemdeset, tako za moške kot za ženske. Najnovejši podatki za leta 1998–2000 kažejo, da se je ta starost znižala na pozna petdeseta,« piše v poročilu. Vendar posledice zlorabe alkohola niso le bolezni. V Franciji »je alkohol očitno neposredno kriv za 10 do 20 odstotkov nezgod pri delu«, poroča časopis Le Monde. Še več, v tej državi vsako leto v prometnih nesrečah, ki jim botruje alkohol, umre 2700 ljudi, poškoduje pa se jih 24.000. Z alkoholom pa je povezanih tudi približno 30 odstotkov nasilnih dejanj. Terja tudi ogromen finančni davek. V Le Mondu še piše, da je zloraba alkohola v Franciji leta 1996 povzročila finančno izgubo v višini 17,6 milijard evrov.

Stres in bolezen

»Stres na delovnem mestu in utrujenost povečata možnost akutnih vnetij, kot so običajen prehlad, gripa in gastroenteritis,« je glede na raziskavo, v katero je bilo zajetih več kot 8000 delavcev, poročala Nizozemska organizacija za znanstvene študije. »Raziskava je pokazala, da so delavci z zelo zahtevnimi zaposlitvami za 20 odstotkov pogosteje zboleli za prehladom kot pa tisti z manj zahtevnimi.« Med drugimi dejavniki, ki prispevajo k večji verjetnosti okužb, sta bila tudi nočno delo in negotovost zaradi reorganizacije podjetja. »Delavci v nočnih izmenah imajo več možnosti, da zbolijo, kot pa tisti, ki delajo samo podnevi,« piše v poročilu.

Otroci in petje

Petje je »pomembno sredstvo čustvenega izražanja, ki spodbuja razvoj otrokove osebnosti,« piše v nemški zdravstveni reviji Gesundheit dr. Michael Fuchs, strokovnjak za uho, nos in grlo z Univerze v Leipzigu. Vendar Fuchs toži, da »se je razpon glasu pri otrocih v zadnjih 20 letih občutno zmanjšal. Drugačna je tudi barva njihovega glasu.« Fuchs je navedel dva razloga. Prvič, »otroci danes doma manj pojejo. Medtem ko so družine nekoč v prostem času prepevale in igrale na glasbila, sedaj skupaj sedijo pred televizijo in v glasbi uživajo le pasivno.« Drugič, ko otroci pojejo, posnemajo hripave glasove pop in rock pevcev. »Otroci zahtevajo preveč od svojih govornih organov, ko poskušajo posnemati takšne zvezdnike,« piše Fuchs. To pri njih lahko povzroči napetost mišic v grlu in vratu. Zaradi dodatnega naprezanja se lahko na glasilkah pojavijo vozliči, kar še zmanjša kakovost glasu.

Varnost ognjišč

»Ogenj v kaminu ali peči na drva lahko onesnaži zrak v hiši in zunaj nje, pa tudi zaneti požar,« opozarjajo v UC Berkeley Wellness Letter. Da bi pomagali ljudem zavarovati se pred požarom in se ogniti zdravstvenim težavam, ki so pogosto povezane z onesnaženim zrakom, Wellness Letter priporoča naslednje:

● »Dimnik naj bo vedno v dobrem stanju [. . .], očiščen in vzdrževan.«

● »Razmislite o namestitvi detektorja ogljikovega monoksida, [. . .] še posebej če je vaša hiša dobro zatesnjena.«

● »Naredite majhen, vroč plamen, ne pa velikega, iz katerega se močno kadi.«

● »Uporabljajte suh les, ki je bil shranjen in sušen najmanj šest mesecev. Zaradi trdega lesa je ogenj boljši in traja dlje.«

● »Okno odprite za nekaj centimetrov, da omogočite zračenje.«

● »Poskrbite, da je vaša peč na drva pravilno vgrajena in najmanj en meter od vnetljivih sten in pohištva.« »Tla zaščitite z negorljivim ščitnikom.«

● »Ne kurite obdelanega stavbnega, vezanega, pobarvanega oziroma lakiranega lesa, ivernih plošč, barvnega papirja ali plastike. Pri tem lahko nastanejo strupeni hlapi.«

● »Pred odprtim ognjem imejte vedno zaščitno mrežo.«

Zima in vitamin D

»Vitamin D je potreben za absorpcijo kalcija, zato da se ta mineral lahko nabere v kosteh in jih jača, da so manj krhke,« piše v Tufts University Health & Nutrition Letter. »Na splošno rečeno se 90 odstotkov vitamina D ustvari v koži, ki je izpostavljena soncu. Sončni žarki pa v zimskih mesecih na hladnejših področjih niso dovolj močni, da bi spodbudili sintezo vitamina D. Razmere še poslabša dejstvo, da skoraj noben človek srednjih let ali starejši s hrano ne zaužije tistih 10 odstotkov vitamina D, ki naj bi ga.« Ameriški državni inštitut za zdravje zato priporoča še posebej prebivalcem severnejših krajev, ki so starejši od 50 let, naj pozimi uživajo več vitamina D. Jedo naj belo ribo in uživajo ribje olje ali nadomestke vitamina D. Ne bi pa smeli prekoračiti 2000 mednarodnih enot, to je 50 mikrogramov na dan.

Mladoletni alkoholiki v Južnoafriški republiki

»Južnoafriška republika lahko postane država alkoholikov, saj otroci zdaj že zelo zgodaj pričnejo zlorabljati alkohol,« svari johannesburški časopis The Star. Ponekod naj bi otroci, stari komaj devet let, v šolo prihajali s hudim mačkom, zlorabe alkohola pa je vedno več. Zakaj takšne težave z alkoholom? Policija krivi »oglaševalne kampanje, [ki] najstnikom predstavljajo privlačen življenjski slog«. Drugi razlogi, ki jih navajajo v časopisu, so dostopnost alkohola, njegova družbena sprejemljivost, starševska permisivnost, svoboda in denar, ki ga otroci sedaj imajo. »Svoje prispevata tudi pomanjkanje starševskega nadzora in spoštovanja avtoritete – pravzaprav popoln propad družbene strukture,« pravi neka klinična psihologinja.