Praga – obisk zgodovinskega dragulja

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ ČEŠKE REPUBLIKE

ALI bi želeli obiskati mesto, ki ima za sabo več kot tisoč let zgodovine in ga krasijo različni arhitekturni slogi, vse od romanike iz 10. stoletja, gotike, renesanse, baroka, rokokoja, klasicizma, neoklasicizma pa do secesije v 20. stoletju? Potem skupaj z nami obiščite Prago, srednjeevropski biser.

Skozi Prago se vije reka Vltava. Pri našem ogledu mesta bomo osrednji del Prage razdelili na pet predelov. (Glej zemljevid na strani 23.) Prvi predel leži na zahodnem bregu, visoko na hribu. Tukaj si boste lahko ogledali Praški grad in Hradčane, mesto, ki je bilo ustanovljeno okoli leta 1320 na obronkih gradu. Znotraj grajskega obzidja stoji velikanska gotska stolnica sv. Vida, ki so jo pričeli graditi leta 1344, vendar je bila dokončana šele leta 1929. V njej so kronski dragulji in grobnica svetega Vaclava. Do grajskega kompleksa se lahko pripeljete z javnim prevoznim sredstvom ali pa se tja odpravite peš. Ker je klanec precej strm, si obujte udobne čevlje! Ko boste enkrat na grajskem griču, ne spreglejte Zlate uličice in njenih nenavadnih miniaturnih hišic in trgovin s spominki. Hišice so zgradili v poznem 16. stoletju za člane kraljeve straže. Kasneje, v 17. stoletju, so se vanje vselili zlatarji, zato ima ulica tudi takšno ime.

Južno od grajskega kompleksa leži Mala četrt oziroma po češko Malá Strana. V nekem vodiču piše: »V tej četrti se bohotijo prekrasne baročne palače in stare hiše s privlačnimi napisi.« Praga je znana kot mesto stoterih stolpičev, vendar je takšnih stolpičev, ki nas spominjajo na čas, ko je bilo veliko Čehov versko naravnanih, še  veliko več. Tukaj v Mali četrti najdemo nekatere teh cerkev, ki pa so v današnjem postkomunističnem času slabo obiskane. Ena najbolj znanih je cerkev sv. Nikolaja. Graditi so jo pričeli leta 1703, končali pa leta 1761. Gradnja je trajala tako dolgo, da nobeden od njenih dveh arhitektov, ki sta bila oče in sin, ni dočakal dograditve.

Gremo čez Vltavo

Čez Vltavo vodi vsaj sedem mostov, ki nas popeljejo v vzhodni del mesta. Najslavnejši je Karlov most, ki je namenjen pešcem. Če se ne sprehodite čez ta most, dolg kakih 520 metrov, ne boste doživeli prave Prage. Poskusite zgodaj zjutraj in še zvečer. Zaradi različnih svetlobnih učinkov je to vsekakor vredno truda.

Most povezuje Malo četrt na levem bregu s Starim mestom na vzhodnem, desnem bregu. Običajno se na njem tare turistov, pouličnih zabavljačev in prodajalcev – vse v sproščenem vzdušju zabave. Verjetno boste imeli priložnost prisluhniti hvalevredni češki džezovski skupini, ki igra priljubljeno neworleanško glasbo. Prodajajo celo zgoščenke in avdiokasete svojih živahnih koncertov. Na drugih delih mostu utegnete srečati študente, ki bi radi zaslužili nekaj denarja s prodajo ličnih porcelanastih miniatur najznamenitejših stavb s Staromestnega trga. Trg lahko skupaj z njegovo slavno astronomsko uro skoraj poustvarite doma v svoji vitrini s spominki!

Zdaj pa si oglejte na ducate kipov katoliških »svetnikov«, ki se vrstijo ob obeh straneh mostu. V njih je zajet velik del češke verske zgodovine. Datumi postavitve kipov segajo od leta 1638 (Janez Nepomuk) pa do leta 1938 (Ciril in Metod). Vendar mnoge preučevalce Biblije najbolj pritegne kip Kristusa iz leta 1629. Kaj je na njem tako posebnega?

Okoli kipa je pozlačen napis v hebrejščini, ki vsebuje tudi tetragram, štiri hebrejske črke. Te črke označujejo Božje ime Jehova, ki se v Hebrejskih spisih pojavlja skoraj 7000-krat.

Staro mesto vas bo resnično očaralo

Ko zapustite Karlov most in greste skozi prehod pod Staromestnim mostnim stolpom (na vzhodni fasadi poiščite kip vodomca, ki je bil najljubši osebni simbol kralja Vaclava), se znajdete v Starem mestu, kjer kar ne boste mogli odložiti fotoaparata! Ta mestni predel zares očara oko ljubitelja arhitekture. Če greste takoj, ko je most za vami, naravnost naprej, pridete na Karlovo ulico, ki je povezana z labirintom ozkih, zavitih uličic, polnih majhnih trgovin in množic kupcev. Toda razglejte se tudi okoli sebe po renesančnih in baročnih stavbah.

Ko boste tako hodili naokrog in se čudili, se boste kar naenkrat znašli na Staromestnem trgu. Prvo, kar boste morda zagledali, je množica ljudi, ki strmi v uro na mestni hiši, še posebej, če bo ravnokar odbila polno uro. To je magistratna ura, zelo zanimiva astronomska ura. Toda ne pričakujte astronomske točnosti. Izdelana je bila, ko so ljudje še verjeli, da je zemlja središče vesolja ter da sonce in zvezde krožijo okoli nje. Kljub temu je urarska in strojniška mojstrovina. * (Glej okvir na naslednji strani.)

Sprehodimo se zdaj po Staromestnem trgu, kjer nam prekrasne stavbe in raznovrstnost  arhitekturnih slogov kar jemljejo dih. Trg je tako obsežen, da se na njem porazgubijo celo množice ljudi. Ogledate si lahko veliko znamenitosti. Ne hitite in poglejte v vodič, da boste vedeli, kaj si pravzaprav ogledujete. Tista velikanska cerkev z dvema zvonikoma in mnogimi stolpiči, ki jo vidite v daljavi, se imenuje Tinska cerkev in je iz leta 1365. Nimamo dovolj prostora, da bi napisali še kaj več o veličastnih stavbah na tem neverjetnem trgu, denimo o rokokojski palači Golz-Kinský.

Sredi trga stoji mogočen kip češkega verskega reformatorja Jana Husa (1372–1415). Bil je katoliški duhovnik, ker pa si je drznil razkrinkati pokvarjeno moralo duhovništva in obsodil prodajanje odpustkov, si je nakopal jezo duhovniške hierarhije. Obljubili so mu zaščito, če bi se udeležil koncila v Konstanzu in tam pojasnil svoje poglede. Kljub temu je bil obsojen kot heretik in sežgan ob kolu.

Židovska preteklost Prage

Četrti mestni predel, ki ga ne smete spregledati, je židovska četrt, ki se imenuje Josefov. Takšno ime je dobila po Jožefu II. leta 1784, ko se je diskriminacija Židov zmanjšala. Ena od znamenitosti te četrti je Staro-nova sinagoga. Zgrajena je bila okoli leta 1270 in je najstarejša sinagoga v Evropi, ki je še vedno v rabi. Prav tako je tudi ena prvih gotskih stavb v Pragi. Ogled sinagoge je dovoljen in, če boste skrbno iskali, boste našli tudi zapis Božjega imena v hebrejščini – toda nikar ne fotografirajte. Če ne boste spoštovali prepovedi fotografiranja, vas bo varnostnik kmalu pospremil ven.

 V isti soseski lahko pokukate skozi vrata starega židovskega pokopališča, kjer boste videli na tisoče nagrobnih kamnov z napisi v hebrejščini. Blizu je tudi židovska mestna hiša, na kateri sta dve uri – ena ima rimske številke, druga pa hebrejske črke.

Bližnja Pinkasova sinagoga je »danes spomenik 77.297 češkim in moravskim Židom, ki so izgubili življenje v nacističnih plinskih komorah«. Njihova imena, med njimi tudi imena 36.000 praških Židov, so vklesana v notranje stene sinagoge. (Prague Art and History)

Staro »Novo mesto«

Zadnji predel Prage, ki ga bomo obiskali, je Novo mesto. Čeprav se imenuje novo, ga je že daljnega leta 1348 ustanovil Karel IV. kot konjsko tržnico. Največja znamenitost tega predela je Vaclavov trg, za katerega pravijo, da je »potrošniško središče sodobne Prage«. Tukaj stoji nekaj secesijskih stavb, kot je denimo hotel Evropa s svojim prekrasnim pročeljem, toda glavna znamenitost trga je kip svetega Vaclava na konju, katerega so postavili leta 1912.

Obisk Prage ne bi bil popoln, če bi pozabili na njeno kulturno dediščino, posebno s področja glasbe. Zato nikar ne zamudite obiska Narodnega gledališča in Državne opere. Na milijone ljubiteljev klasične glasbe je že poslušalo simfonijo »Iz novega sveta« Antonína Dvořáka. V baročni vili rdeče-ókraste barve lahko obiščete Dvořákov muzej. Svetovno priznani »oče češke glasbe« je Bedřich Smetana, za katerega je Franz Liszt napisal, da je »skladatelj s pravo češko dušo«. Še posebej znan je po svojem ciklu simfoničnih pesnitev »Má Vlast« (Moja domovina) in delu tega cikla z naslovom »Vltava«, ki je glasbeni opis reke, ki teče skozi Prago. Smetanov muzej stoji na obrežju v Starem mestu.

V Pragi lahko vidite in občudujete še marsikaj drugega! Ogledati si jo morate na lastne oči. Pridite in doživite tisoč let zgodovine in kulture.

[Podčrtna opomba]

[Okvir/slika na strani 23]

Astronomska ura

Ura je razdeljena na tri dele. Ob polni uri se dve okenci na zgornjem delu odpreta in lahko si ogledate sprevod 12 apostolov. Zanimivo je, da so figuri Juda Iškariota in Jakoba, Alfejevega sina, zamenjali s figurama Pavla in Barnaba, ki ju Biblija ne prišteva med 12 apostolov. Tik pod njimi je okostnjak, simbol smrti, s katerim se sprevod prične. V levi roki drži peščeno uro, ki jo dvigne in obrne. Druge premične figure so še petelin, ki kikirika, Turek, ki zmajuje z glavo, Nečimrnost, ki se ogleduje v ogledalu, in Pohlep v podobi lakomnega posojevalca denarja.

Astronomska ura med drugim kaže tri vrste časa – stari češki čas z arabskimi številkami, sodobni čas z rimskimi številkami in 12-delno razdelitev svetlega dela dneva po babilonskem sistemu. Ali zdaj vidite, zakaj si morate vzeti čas, da bi preučili to bogato okrašeno uro?

[Zemljevid na strani 23]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Osrednji del Prage

Praški grad in Hradčani

Mala četrt

Vltava

Josefov

Staro mesto

Novo mesto

[Slika na strani 22]

Hebrejsko besedilo s tetragramom

[Slika na strani 24]

Secesijska palača z baročnimi potezami

 [Slika na strani 24, 25]

Karlov most

[Slika na strani 25]

Staromestni magistratni stolp z uro in cerkev sv. Nikolaja

[Slika na strani 25]

Notranjost stolnice sv. Vida

[Slika na strani 25]

Vaclavov trg