Bleščeča zvezda ptičje predstave

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ ŠPANIJE

PAV stopa pred prekrasno obarvano zaveso, kot da je zvezda nove gledališke predstave. Sijajna peresa, petkrat daljša od njegovega telesa, se mu dvigajo s hrbta in leskečejo v soncu.

Ta veličastni prizor je pavov paritveni obred. Ob vrhuncu spektakla prične stresati repna peresa, s čimer ustvarja šušteč zvok, kar menda prispeva k uspehu predstave. Nekateri jo opisujejo kot ‚najimenitnejše oglaševalsko sporočilo na svetu‘. Le kako bi se mu torej morebitna družica sploh lahko uprla?

Toda pav ne nastopa le pred pavicami, med katerimi je morda njegova bodoča družica, ampak tudi za druge gledalce. »Naravoslovci so potrdili, da se pavi razkazujejo pogosteje in dlje časa pred skupino ljudi kakor pa pred pavicami,« komentira knjiga Wonders of Peacocks. Pavov pregovorni sloves o ponosu morda izvira prav iz dejstva, da je pripravljen razkazovati vse svoje okrasje.

Zakaj pa tudi ne? Njegova predstava je nedvomno vredna ogleda. Pavovo dolgo perje, ki je posejano z lesketajočimi očesi, je različnih dolžin, kar mu omogoča, da ga razpre v popolno oblikovano pahljačo. Barva peres se glede na vpadni kot sončnih žarkov spreminja od bakrenih, bronastih in zlatih odtenkov do temno modrih, zelenih in vijoličastih.

V zahodnih deželah ljudje morda menijo, da je glavni smoter pavovega življenja, da se šopiri naokrog in razkazuje svoja peresa, zaradi česar bi kdo morda sklenil, da je ta ptica komaj kaj koristna. Toda v njegovi domovini Indiji ga prebivalci vasi cenijo, ker spretno lovi mlade kobre in druge strupene kače. Zaradi očitne neobčutljivosti na kobrin strup je postal pav na Orientu simbol božanskosti in nesmrtnosti.

Pred kakimi 3000 leti je bil pav močno cenjen na Bližnjem vzhodu. Kralj Salomon je poleg dragocenosti, kot so ‚zlato, srebro in slonovina‘, uvažal tudi pave. (1. kraljev 10:22, SSP) »Te ptice so se verjetno prvič pojavile v sredozemskih deželah prav zaradi Salomonovega uvoza,« piše v knjigi The Natural History of the Bible. Nekaj stoletij kasneje so pavi naredili tolikšen vtis na Aleksandra Velikega, da jih je svojim vojakom prepovedal ubijati.

Celo danes ni veliko ljudi, ki bi ob pavovi edinstveni predstavi ostali ravnodušni. Nikakor pa ne smemo prezreti Producenta te predstave. Podobno kot se umetnikova nadarjenost kaže v njegovih delih, se tudi umetniška izvirnost našega Stvarnika jasno kaže v tem dragulju med njegovimi stvarjenji.

 [Slika čez celo 17. stran]

[Navedba vira slike na strani 16]

Cortesía del Zoo de la Casa de Campo, Madrid