Pogled v svet

Razumeti pasjo govorico?

V neki japonski tovarni igrač so razvili napravo, ki pasji lajež prevaja v človeške besede, poroča Japonska informacijska mreža. Naprava je sestavljena iz brezžičnega mikrofona, ki se pritrdi na pasjo ovratnico in prenaša pasje oglašanje v majhen sprejemnik. Pravijo, da slednji analizira pasje oglašanje in jih klasificira v šest čustvenih stanj: razočaranje, jezo, srečo, žalost, željo in napadalnost. Rezultati se pokažejo na sprejemnikovem zaslonu iz tekočih kristalov. Izpišejo se denimo naslednje fraze: »Počutim se odlično!«, »Oh, kako zoprno!« in »Daj, igraj se z mano!«. Proizvajalec je dejal, da se je na Japonskem prodalo 300.000 teh naprav po 85 evrov in upa, da bo prodaja dosegla milijon primerkov, ko bodo napravo pričeli prodajati v Južni Koreji in Združenih državah.

 Nihče ne zaupa cerkvam

»Nemci zelo zaupajo policiji in vojski, ne pa cerkvam,« poroča časopis Leipziger Volkszeitung. Svetovni gospodarski forum je v svoji »raziskavi glede zaupanja« ugotovil, da se cerkvam od 17 vodilnih ustanov najmanj zaupa. Sociolog Armin Nassehi je dejal, da v tem času vse večje negotovosti Nemci bolj zaupajo organizacijam, ki »ločujejo dobro in zlo«, kot so denimo policija in oborožene sile. Zakaj tolikšno nezaupanje v cerkve? Nassehi pravi: »Kljub ponovni oživitvi religioznosti ljudje ne verjamejo, da lahko cerkev reši njihove osnovne težave.« Cerkve v Nemčiji lahko »ponudijo zgolj rituale«, še pravi Nassehi.

Razveza v srednjih letih

V Nemčiji »se po dolgoletnem zakonskem življenju sedaj razveže več parov kot kdaj prej«, poroča Berliner Morgenpost. Gina Kästele, zakonska terapevtka iz Münchna, pravi, da je vodilni vzrok tega vse večja neodvisnost žensk, še posebej finančna. »Moški izgublja vlogo tistega, ki preživlja družino,« pravi Kästeletova. Na splošno so razveze v srednjih letih rezultat odlašanja. Pari počakajo z razvezo, dokler se otroci ne odselijo od doma. Še pogosteje pa do razvez v srednjih letih pride, ker imajo možje zunajzakonsko zvezo, pravi Kästeletova.

Moč nasmeha

»Skoraj 74 odstotkov anketirancev ne bi želelo poslovati s potrtimi ljudmi in 69 odstotkov se jih ne bi spoprijateljilo z njimi.« Tako glede raziskave, ki jo je izvedel Inštitut za sociologijo na jagielonski univerzi v Krakovu, poroča revija Wprost. Eden od navedenih razlogov za to je, da se za potrte ljudi pogosto meni, da nekaj prikrivajo. Ljudje, ki so stalno na očeh javnosti, to že dolgo vedo, kar pojasnjuje, zakaj »se politiki, poslovneži, pop zvezde, televizijski napovedovalci in ljudje, ki se ukvarjajo z odnosi z javnostmi, trženjem in prodajo [tako pogosto] smehljajo«, piše v Wprostu. Raziskovalci so tudi ugotovili, da ob smejanju v naše možgane pride več krvi in zaradi tega smo boljše volje. Neka poslovna ženska je dejala: »Poskušam biti nasmejana, tudi ko mi ni do tega. Ko se smejim, v sebi čutim spremembo, in to me res spravi v boljšo voljo.«

Nevarnost tabornega ognja

V Avstraliji več kot 70 odstotkov otroških opeklin ob tabornem ognju »povzroči žerjavica in ne toliko [sam] ogenj«, poroča Medical Journal of Australia (MJA). Še več, v Avstraliji se največ opeklin zgodi »naslednje jutro, ko naj bi ogenj že ugasnil«. Kako? Raziskovalci so ugotovili, da je takrat, ko se je ogenj pogasilo z vodo, temperatura njegovih ostankov po osmih urah padla na 16 stopinj Celzija. Nasprotno pa so tleči ostanki ognja, ki se ga je pogasilo s peskom, po osmih urah še vedno imeli 91 stopinj Celzija, kar je dovolj, da že po eni sekundi stika s kožo povzročijo opekline tretje stopnje. »Ker gašenje s peskom skriva svoje nevarnosti,« pravi MJA, »se taborni ogenj varno pogasi le z vodo.«

Rakasta znamenja

Večina znamenj na koži je nenevarna. Kljub temu je dobro biti pozoren na rakasta znamenja. V Mileniu, časopisu mesta Mexico, piše, da bi morali na pregled k zdravniku, če je viden kateri od naslednjih znakov: ena polovica znamenja se po velikosti razlikuje od druge, zunanji rob je spremenjen, drugačni sta barva in velikost, njegov premer je večji od 0,6 cm [velikost radirke na svinčniku] ali pa znamenje krvavi oziroma srbi. Dr. Nancy Pulido Díaz iz Državnega medicinskega središča La Raza pravi: »Znamenja, ki zahtevajo več pozornosti, so tista, s katerimi se ljudje rodijo, in tista, ki se pojavijo na dlaneh in podplatih.«

Učenje tujega jezika

Ali bi se radi naučili tujega jezika? V poljski reviji Poradnik Domowy so naslednji napotki. »Pri učenju jezika so napake nekaj neogibnega. Sprejeti to dejstvo je prvi korak k uspehu.« Zatem je pomembno, da ste »pripravljeni tvegati«. Če ne vemo, kako nekaj reči, »moramo včasih zaupati naši intuiciji ali pa enostavno ugibati«, kar je boljše, kot pa da sploh ne govorimo. »Redkokdaj se zavedamo, da je lahko vir naših težav strah ali zadrega,« piše v reviji. »Če nam uspe premagati te slabosti, bomo nedvomno hitreje napredovali.« Pri premagovanju strahu in hitrejšem napredovanju lahko pomaga tudi dober učitelj.

»1,6 milijona smrtnih žrtev nasilja«

»Glede na novo poročilo Svetovne zdravstvene organizacije, ki prvič skuša predstaviti obsežnost krutosti, je v letu 2000 zaradi nasilja umrlo 1,6 milijona ljudi, kar je enako številu žrtev tuberkuloze in več od števila umrlih za malarijo,« piše v The Wall Street Journalu. Ocena temelji na podatkih, zbranih iz 70 držav, vanje pa so zajete vojne, napadi, samomori in streljanja. »Raziskovalci so ugotovili, da nasilna smrt predstavlja okoli 3 % vseh smrtnih primerov na svetu,« še piše v članku. »Pokazalo se je, da je obsežnost nasilja – nad ženskami, otroki, starejšimi, mladimi moškimi in skupnostmi na splošno – veliko večja, kot so pričakovali. En razlog za to je, po besedah raziskovalcev, da se nasilja pogosto ne prijavi.« Razvrstitev nasilnih dejanj je bila naslednja: samomor 50 odstotkov, umor 30 odstotkov in vojna 20 odstotkov. Vzhodna Evropa je imela najvišjo stopnjo samomorov, z Rusko federacijo in Litvo na prvih dveh mestih. Razmerje smrtnih primerov, povezanih s streljanjem, je bilo najvišje v Albaniji – 22 na 100.000 ljudi. Združene države so imele 11,3 na 100.000, Velika Britanija in Japonska pa 0,3 oziroma 0,1 na 100.000 ljudi.

Avdio »drag racing«

Kdo ima najglasnejšo stereo napravo v avtomobilu? To vprašanje je bilo povod za novo mednarodno tekmovanje, »dB drag racing«, poroča National Public Radio v Združenih državah. Na organiziranih srečanjih se s pripravami, ki se jih namesti v avtomobile, meri glasnost stereo naprav v decibelih oziroma dB. Zvok, ki se ga lahko sliši zunaj avtomobila, ne šteje, zato tekmovalci izboljšujejo konstrukcijo svojih avtomobilov, da zvok ne bi uhajal. »V najbolj izpopolnjenih vozilih [. . .] so šipe debele 7 [oziroma] 10 centimetrov,« pravi tekmovalec Wayne Harris, »vrata pa so ojačana z betonom in jeklenimi oporniki.« Ko je ozvočenje v avtomobilu naravnano na zelo glasno, tekmovalci ne sedijo v vozilu, in za to imajo dober razlog.