Gozdne storitve – koliko so vredne?

GOZDOVI pokrivajo skoraj tretjino kopnega, toda ta številka se vztrajno manjša. V publikaciji Choices—The Human Development Magazine, ki jo izdaja Razvojni program Združenih narodov, je leta 1998 pisalo, da se samo v državah v razvoju »vsako leto izseka 4 milijone hektarjev gozda – področje veliko kot Švica«.

Zakaj je krčenje gozdov paradoks

Nenehno krčenje gozdov je po mnenju nekaterih strokovnjakov paradoks. Požiganje in izsekavanje gozdov se namreč nadaljuje iz ekonomskih razlogov. Toda gozdovi so, kot piše v nekem poročilu, »veliko vrednejši neposekani kot pa posekani ali požgani«. Kako to?

Doktorja Philip M. Fearnside in Flávio J. Luizão, raziskovalca Državnega inštituta za raziskave v Amazoniji (Manaus, Brazilija), sta za Prebudite se! povedala, da neposekani deževni gozdovi opravljajo, kot sama pravita, »storitve za svet«. K tem storitvam spadajo vsrkavanje ogljikovega dioksida (toplogredni plin) in skladiščenje ogljika, preprečevanje erozije tal in poplav, recikliranje hranil, uravnavanje padavin ter zagotavljanje bivalnega prostora ogroženim živalim in rastišča divjim sortam kmetijskih rastlin. V njihovi ponudbi sta tudi prekrasen razgled in prostor za rekreacijo. Vse te okoljske storitve imajo po besedah raziskovalcev ekonomsko vrednost.

Vzemimo na primer zmožnost gozda, da skladišči ogljik. Ko gozd posekajo in požgejo, se ogljik iz dreves sprosti v ozračje v obliki ogljikovega dioksida in tako prispeva h globalnemu segrevanju. Ekonomsko vrednost te gozdne »storitve za svet«, to je skladiščenje ogljika, je zato mogoče oceniti šele, ko se ugotovi, koliko stane zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida z napravami, ki jih je izdelal človek.

 Takšni izračuni kažejo, da »so gozdovi veliko več vredni kot ponori [zbiralniki] ogljikovega dioksida, kakor če se jih poseka ali iz njih pridobi kmetijske površine«, pravi Marc J. Dourojeanni, svetovalec za okolje na brazilskem uradu Medameriške razvojne banke. Kljub temu se izsekavanje gozdov nadaljuje. Zakaj?

Stimulacija za ohranitev

Razmislite o naslednji primerjavi: Skupina ljudi ima v lasti elektrarno. Okoliškim mestom dobavljajo električno energijo, vendar potrošniki v zameno za to ne plačajo niti tolarja. Čez nekaj časa pričnejo lastniki razmišljati, da bi bilo ekonomsko gledano pametneje elektrarno zapreti, odstraniti vso opremo in prodati inventar, kakor imeti elektrarno, ki ne prinaša nobenega dobička. Zdi se, da nekateri vladni uradniki v državah, bogatih z gozdom, podobno razmišljajo. Svetovni potrošniki ne plačujejo gozdnih storitev, zato je ekonomsko gledano pametneje gozdove posekati (tako rekoč odstraniti opremo iz elektrarne) in prodati les (inventar) ter tako na hitro priti do mastnega zaslužka – to so njihovi argumenti.

Takšne težnje je mogoče preusmeriti edino tako, da postane ohranitev gozdov ekonomsko privlačna, pravi Dourojeanni. Profesor dr. José Goldemberg, brazilski jedrski fizik in nekdanji rektor Univerze v São Paulu, je predlagal, da se vsem, ki uporabljajo tako imenovana fosilna goriva, odmeri »svetovni davek na ogljikov dioksid«.

Zagovorniki te zamisli pravijo, da bi bila višina odmerjenega davka za neko državo odvisna tako od količine porabljenega goriva kot od količine ustvarjenih toplogrednih plinov. Na primer, Združene države, kjer živi okoli 5 odstotkov svetovnega prebivalstva, izpustijo v ozračje skoraj 24 odstotkov vseh toplogrednih plinov. Nekateri politični odločevalci pravijo, da bi se davčni denar, ki bi ga dobili od teh držav, nato dalo kot nadomestilo državam, ki bi se namesto za hiter dobiček odločile ohraniti gozdove. Tako bi potrošniki v resnici poravnali »račun za elektriko«, tako imenovani lastniki pa bi bili finančno stimulirani, da ohranijo svojo »elektrarno«.

Toda kdo bi določal cene okoljskih storitev? Kdo bi razdelil pristojbine in pobiral denar?

Potrebne so spremembe v vedenju

»O teh vprašanjih,« pravi Dourojeanni, »bi bilo najboljše razpravljati na mednarodnem kongresu o gozdovih.« Na takšnem kongresu bi se lahko določilo ceno okoljskih storitev, ki jih opravlja gozd. Potem »bi se za usklajevanje takšnih mednarodnih prizadevanj lahko ustanovilo svetovno organizacijo za gozdove«.

Čeprav se za reševanje mednarodnega problema morda zdi smiselno uporabiti mednarodno ustanovo, Dourojeanni priznava: »Število ustanov in komisij, ki so postavljene, da bi se ukvarjale z gozdarskimi vprašanji, je vedno več, toda to ne pomaga.« V resnici so potrebne, še dodaja, »drastične spremembe družbenega in ekonomskega vedenja«. Da, za ohranitev gozdov je potrebno več kot spremeniti zakone – potrebno je spremeniti srca.

Ali bodo takšni problemi kdaj rešeni? Stvarnik zemlje, Bog Jehova, nam obljublja, da bodo. Biblija pokaže, da je že ustanovil vlado, ki bo kmalu zavladala vsemu svetu in rešila probleme na zemlji. Ta vlada ‚vekomaj ne bo razdejana‘. (Daniel 2:44) Poleg tega bo nadzorovala pravilno uporabo zemljinega ekosistema, medtem pa se bodo prebivalci zemlje še naprej učili o svojem Stvarniku, ki je v Bibliji znan po imenu Jehova. (Izaija 54:13; Psalm 83:18) Vsi ljudje, ki bodo takrat živeli, se bodo povsem zavedali, kako dragocena je zemlja s svojimi gozdovi.

[Navedbi virov slik na strani 26]

Ricardo Beliel/SocialPhotos

© Michael Harvey/Panos Pictures