Kako lahko pomagajo drugi

MORDA poznate koga, ki ima depresijo ali bipolarno motnjo. Če je tako, kako lahko pomagate? D. J. Jaffe z Državnega združenja za duševne bolnike ponuja tale razumni nasvet: »Bolezni ne enačite s posameznikom; raje sovražite bolezen, a ljubite človeka.«

Susanna je zaradi potrpežljivosti in ljubezni naredila prav to. Imela je prijateljico z bipolarno motnjo. »Včasih enostavno ni mogla prenesti moje družbe,« pravi Susanna. Ni obupala nad svojo prijateljico, ampak se je poučila o bipolarni motnji. »Sedaj,« pravi, »vem, kako je bolezen vplivala na prijateljičino vedenje.« Susanna meni, da je lahko zelo nagrajujoče, če si prizadevamo razumeti bolnika. »To vam lahko pomaga, da imate še bolj radi in še bolj cenite čudovito osebo, ki je za boleznijo,« pravi.

Iskrena podpora pa je še posebej potrebna, ko je bolnik družinski član. Mario, ki smo ga že omenili v tem sklopu člankov, se je tega naučil zelo zgodaj. Njegova žena Lucia, tudi že prej omenjena, ima bipolarno motnjo. »Najprej,« pravi Mario, »mi je pomagalo to, da sem z ženo hodil k njenemu zdravniku in bral o tej čudni bolezni, da bi se povsem seznanil, s čim se bojujeva. Z Lucio sva se tudi veliko pogovarjala in se spoprijela z vsem, kar se je pač pojavilo.«

Podpora krščanske občine

Biblija spodbuja vse kristjane, naj ‚tolažijo malodušne‘ in naj ‚bodo potrpežljivi z vsemi‘. (1. Tesaloničanom 5:14, SSP) Kako lahko to delate? Najprej je pomembno, da razumete razliko med duševno in duhovno boleznijo. Biblijski pisec Jakob je na primer pokazal, da lahko duhovno bolnega pozdravi molitev. (Jakob 5:14, 15) Vendar pa je Jezus tudi dejal, da tisti, ki so telesno bolni, potrebujejo zdravnika. (Matevž 9:12) Seveda je vedno prav in koristno moliti k Jehovu glede kakršne koli skrbi, tudi našega zdravja. (Psalm 55:22; Filipljanom 4:6, 7) Vseeno pa  v Bibliji ne piše, da bo samo večja duhovna dejavnost pozdravila trenutne zdravstvene težave.

Uvidevni kristjani se zato ogibajo namigovanja, da so depresivni ljudje sami krivi za svoje težave. Takšne pripombe ne bi bile nič bolj koristne od tistih, ki jih je Job prejel od lažnih tolažnikov. (Job 8:1–6) Dejstvo je, da se v mnogih primerih depresija ne bo popravila, če se ne zdravi. Tako je še posebej takrat, ko je oseba zelo depresivna, morda se celo nagiba k samomoru. V takšnih primerih je nujna strokovna pomoč.

Kljub temu je še veliko, kar lahko sokristjani naredijo, da so v oporo. Seveda je potrebna potrpežljivost. Določeni vidiki krščanske dejavnosti so denimo lahko še posebej obremenjujoči za tiste z razpoloženjsko motnjo. Diane, ki ima bipolarno motnjo, pravi: »Težko sodelujem v strežbi. Izziv je drugim govoriti o dobri in spodbudni novici iz Biblije, ko se sam ne počutiš dobro in spodbudno.«

Da bi bolnim pomagali, si prizadevajte biti sočutni. (1. Korinčanom 10:24; Filipljanom 2:4) Na reči skušajte gledati skozi oči bolnika, ne skozi svoje oči. Ne obremenjujte ga z nerazumnimi pričakovanji. »Ko me drugi sprejmejo kot človeka, kakršen sem sedaj,« pravi Carl, ki se bojuje z depresijo, »se mi zdi, da se mi občutek pripadnosti počasi vrača. Nekaj starejših prijateljev mi je potrpežljivo pomagalo, da sem stkal tesnejšo vez z Bogom, in v zelo veliko veselje mi je, da lahko pomagam drugim delati enako.«

Bolnim lahko v njihovi stiski zelo pomaga spodbuda. Razmislite o kristjanki Brendi, ki ima bipolarno motnjo. »Prijatelji iz občine me v mojih težavnih obdobjih čudovito spodbujajo in razumejo ter me nikoli ne obsojajo, da sem duhovno šibka,« pravi ona. »Včasih jih lahko spremljam v strežbi in dovolijo mi, da samo poslušam, ali pa mi rezervirajo sedež v kraljestveni dvorani, da lahko pridem, ko že vsi sedijo.«

Ljubeči in sočutni občinski starešine so zelo pomagali Cherie (že omenjena v prejšnjem članku), ki ima depresijo. Ona pravi: »Ko mi starešine zagotovijo, da me ima Jehova rad, mi berejo vrstice iz Božje Besede, Biblije, in govorijo o Jehovovem namenu glede rajskega miru in blaginje ter molijo z mano – tudi po telefonu – čutim, da breme postaja vedno lažje. Vem, da me Jehova oziroma bratje in sestre niso zapustili, in to mi je vir moči.«

Nedvomno ima lahko koristna podpora družinskih članov in prijateljev pomembno vlogo pri tem, da se bolnik dobro počuti. »Mislim, da sedaj veliko bolje obvladujem svoje življenje,« pravi Lucia. »Z možem si zelo prizadevava, da se z boleznijo skupaj spoprimeva, in sedaj nama gre bolje kot kdaj prej.«

Mnogi, ki se sedaj bojujejo z različnimi vrstami duševnih bolezni, se zavedajo, da je boj s temi strašnimi boleznimi dolgotrajen. Vendar Biblija obljublja, da v Božjem novem svetu »noben prebivalec ne bo več rekel: ‚Bolan sem.‘« (Izaija 33:24, SSP) Odstranjene bodo vse mučne bolezni, ki danes trpinčijo toliko ljudi. Razmišljanje o Božji obljubi glede novega sveta, v katerem bodo vse bolezni – tudi razpoloženjske motnje – za vedno odstranjene, zares ogreje srce. Takrat, piše v Bibliji, ne bo več ne žalovanja, ne vpitja in ne bolečine. (Razodetje 21:4)

[Poudarjeno besedilo na strani 12]

Jezus je dejal, da bolni potrebujejo zdravnika. (MATEVŽ 9:12)

[Poudarjeno besedilo na strani 13]

Biblija obljublja, da v Božjem novem svetu »noben prebivalec ne bo več rekel: ‚Bolan sem.‘« (IZAIJA 33:24, SSP)