Obisk japonskih termalnih vrelcev

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ JAPONSKE

KAJ si naslikate pred očmi, ko pomislite na Japonsko? Veličastno goro Fudži? Ekspresni vlak? Velemesto Tokio? Te slavne turistične znamenitosti pa niso vse, kar ponuja dežela vzhajajočega sonca. Vsako leto milijoni bodisi iz zdravstvenih razlogov bodisi zaradi sprostitve obiščejo onsene – japonske termalne vrelce. V enem od preteklih let se je približno 140 milijonov ljudi nastanilo v penzionih ali hotelih ob termalnih vrelcih. Zakaj so ti vrelci tako priljubljeni?

Zgodovina onsenov

Japonci že dolga stoletja uživajo v kopanju v geotermalnih vodah. O uporabi termalnih vrelcev pričajo že zapisi iz 8. stoletja n. š. Očitno je v 16. stoletju zdravilno vrednost mineralnih vrelcev zagovarjal fevdalni gospod Takeda Šingen. Po bitkah se je skupaj s svojimi samurajskimi bojevniki kopal v termalnih vrelcih, da bi se jim poškodbe od meča, zlomljene kosti, ureznine in odrgnine hitreje zacelile. Voda jim je tudi  pomagala, da so se sprostili in pripravili za naslednjo bitko.

Seveda je bil samuraj med kopanjem v ranljivem položaju – ob nepričakovanem napadu bi bil neoborožen. Zato je Takeda Šingen izbral skupino odročnih in osamljenih vrelcev, ki so kasneje postali znani kot Šingenovi skriti vrelci. Zanimivo je, da prav te vrelce danes uporabljajo profesionalni športniki, med njimi tudi sumoborci in igralci bejzbola, v prepričanju, da lahko voda poživi telo za prihodnje športne napore.

Edinstvene geografske značilnosti

Japonska je zaradi svojih geografskih značilnosti posebej primerna za nastanek termalnih vrelcev. S površja arhipelaga se dviga kakih 245 ognjenikov, od katerih je 86 še vedno dejavnih. Ti ognjeniki živo pričajo o tem, da se globoko pod zemljinim površjem nekaj dogaja. Kaj pa se dogaja tam spodaj?

Japonski otoki ležijo na vrhu dveh približajočih se litosferskih plošč oziroma plošč zemeljske skorje. Magma, raztaljena kamnina, domnevno nastaja vzdolž črte, kjer se te velikanske plošče približujejo druga drugi. Točno nad to črto so na površju ognjeniki, ki delujejo kot nekakšni vidni izhodi. Tukajšnje geotermalno območje je tudi vir toplote za podzemne vrelce. Ob stiku z magmo ali pa vročimi kamninami se podtalnica segreje in vsrka minerale, kar je idealno za nastanek onsenov. Ne preseneča, da v knjigi The Hot Springs of Japan piše: »Ni države na svetu, ki bi bila bolj obdarjena z naravnimi termalnimi vrelci kot Japonska.« Resnično, v raziskavi iz leta 1998 so v državi našteli 2839 termalnih vrelcev.

Japonski termalni vrelci se razlikujejo po slogu, velikosti, obliki in barvi. Japonska agencija za okolje je skušala vrelce razvrstiti po njihovi terapevtski vrednosti v devet kemičnih kategorij. Termalni vrelci pogosto dobijo ime po kakšni svoji značilnosti. Na primer v vrelcih, ki vsebujejo veliko železa, se vam utegne brisača obarvati rdečkasto oranžno. Zato je v njihovo ime vstavljena beseda »rdeč«. Vrelce z veliko koncentracijo soli so poimenovali slani izviri.  Kako pa bi vam bilo všeč namočiti se v jegulji kopeli? Zagotovo ne zveni niti malo privlačno. Vendar ne skrbite. V vodi v resnici ni jegulj. Vrelci so takšno ime dobili, ker je koža, ko človek pride iz vode, tako sluzasta kot pri jegulji – to se zgodi zaradi alkaličnosti vode.

V prekrasnem okolju

Namakanje v termalnih vodah v prekrasnem okolju – med gorami, v dolinah, ob rekah, na obali in na ravnicah – je prijetno in edinstveno doživetje, ki se človeku neizbrisno vtisne v spomin. Ker so številni japonski termalni vrelci na prostem, se pred kopalci odpira jasen pogled na veličastne naravne lepote. Za strop jim je temnomodro nebo, za stene pa okoliške gore. V tej »sobi na prostem« lahko prisluhnete jutranjemu petju ptic ali pa melodiji žuborečega potočka. Res je videti, da ni in ni konca očarljivim značilnostim termalnih vrelcev.

Ali vas mika kopanje pod slapom? Tudi to lahko poskusite. Padajoča voda vam masira telo, kar je  še en način kopanja po japonsko. Poleg tega se lahko okopate v jami, v kateri iz globokih razpok v kamninah kipijo na površje vroče mineralne vode. Nekatere vrelce boste našli na obali s popolnim razgledom na zahajajoče sonce, drugi pa so se vgnezdili ob rekah.

Ne glede na to, kje je vrelec ali katere vrste je, nekaj je gotovo. Po kopanju v ognjeniško ogrevanih vrelcih se boste, četudi le za nekaj trenutkov, osvobodili stresa vsakodnevnega življenja. Iz vode boste stopili povsem poživljeni in morda malo bolje seznanjeni z japonskim načinom življenja. Če vas pot zanese na ta konec sveta, vsekakor ne izpustite kopanja v onsenih – japonskih termalnih vrelcih.

[Okvir/slika na strani 14]

TERMALNI VRELCI IN ŠOGUNI

Vodo iz mineralnih vrelcev so zelo cenili v edskem obdobju (1603–1867). Vojaški diktatorji, znani kot šoguni, so si pravzaprav dali prinesti vodo v Edo (Tokio) iz 110 kilometrov oddaljenega Atamija. Nosači so lesene sode z vodo postavili na palice in si jih potem zadali na ramena. Na številnih mestih ob poti so dragoceno vodo predali drugi skupini nosačev, ki je tovor nosila svoj del poti. Tako je voda zelo hitro prišla na cilj. Ko so jo zajeli pri izviru, je imela temperaturo blizu vrelišča. Med napornim potovanjem, ki je trajalo kakih 15 ur, se je ohladila na ravno pravšnjo temperaturo. Šogun je v svojem gradu v Edu zdaj lahko užival v poživljajoči kopeli!

[Vir slike]

A Chronological Table of the History of Atami

[Okvir/slika na strani 16]

Pravila Kopanja V Onsenih

Zunaj termalnih vrelcev se je po običajih najprej treba namiliti in umiti, nato pa s kože temeljito izmiti milnico. Potem pride čas, da se potopite v čiste mineralne vode. * Najboljše je, da to storite počasi, saj je temperatura vode v nekaterih vrelcih lahko precej visoka. Mineralno bogate vode po kopanju ne sperite s kože, ampak se le obrišite z brisačo. Na splošno velja prepričanje, da lahko minerali, ki so se vpili v kožo, prispevajo k njeni mehkosti.

[Podčrtna opomba]

[Slike na strani 17]

Kopanje v termalnih vodah je užitek v vseh letnih časih

[Vir slike]

Jesen: Yubara, Okayama Prefecture; zima: The Mainichi Newspapers

[Navedba vira slike na strani 15]

Hakkoda Onsen Yusen